‏ Matthew 24

24. Poglavje

1In Jezus izide in krene proč od templja. In pristopijo učenci njegovi, da mu pokažejo stavbe templja. 2On pa odgovori in jim reče: Ne vidite li vsega tega? Resnično vam pravim: Tu ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi zrušil. 3Ko je pa sedel na Oljski gori, pristopijo k njemu učenci posebej, rekoč: Povej nam, kdaj bode to? In kaj bo znamenje prihodu tvojemu in koncu sveta? 4In Jezus odgovori in jim reče: Varujte se, da vas kdo ne zapelje! 5Mnogo jih namreč pride z imenom mojim, govoreč: Jaz sem Kristus, in mnogo jih zapeljejo. 6Slišali pa boste o bojih in glasove o bojih. Glejte, da se ne ustrašite; kajti to se mora zgoditi. Ali to še ni konec. 7Vstane namreč narod proti narodu in kraljestvo zoper kraljestvo, in bodo lakote in potresi po raznih krajih. 8Vse to je pa začetek nadlogam. 9Tedaj vas bodo izročali stiski in vas morili, in sovražili vas bodo vsi narodi zaradi imena mojega. 10In tedaj se bodo pohujševali mnogi in drug drugega bodo izdajali in drug drugega sovražili. 11In mnogi lažnivi proroki vstanejo ter jih veliko zapeljejo. 12In ker se krivičnost razmnoži, omrzne mnogim ljubezen. 13Kdor pa pretrpi do konca, ta bo zveličan. 14In ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec. 15Kadar torej ugledate „gnusobo razdejanja“, ki jo je napovedal prorok Daniel, da stoji na svetem kraju (kdor bere, naj razume!), 16tedaj naj zbeže tisti, ki so v Judeji, na gore; 17kdor je na strehi, ne stopaj doli, da vzame kaj iz hiše svoje; 18in kdor je na polju, naj se ne vrača nazaj, da vzame plašč svoj. 19Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh! 20Molite pa, da ne bo vaš beg po zimi in ne v soboto. 21Zakaj tedaj bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta doslej in je tudi nikoli ne bo. 22In ko se ne bi tisti dnevi prikrajšali, ne bi se rešil noben človek; ali zaradi izvoljencev bodo prikrajšani tisti dnevi. 23Tedaj, če vam kdo reče: Glej, tu je Kristus, ali: tam je, ne verujte. 24Zakaj vstanejo lažnivi kristusi in lažnivi proroki in kazali bodo velika znamenja in čudeže, da bi zapeljali, ko bi bilo mogoče, tudi izvoljence. 25Glejte, povedal sem vam vnaprej. 26Ako vam torej reko: Glej, v puščavi je! ne hodite ven; glej, v hramih je! ne verujte. 27Kajti kakor izhaja blisk od vzhoda in se sveti do zahoda, tako bode prihod Sinu človekovega. 28Kjerkoli je mrhovina, tam se bodo zbirali orli. 29Precej pa po stiski tistih dni otemni solnce, in mesec ne dá svetlobe svoje, in zvezde bodo padale z neba, in sile nebeške se bodo gibale. 30In tedaj se prikaže na nebu znamenje Sinu človekovega; in tedaj zaplakajo vsi rodovi zemlje in bodo videli Sina človekovega, da prihaja na nebeških oblakih z močjo in slavo veliko. 31In pošlje angele svoje z močnim glasom trobente, in zbero izvoljence njegove od četverih vetrov, od konca nebes do njih kraja. 32Od smokve pa se učite prilike: Kadar se že njene veje omladé in poženo listje, veste, da je blizu poletje: 33tako tudi vi, ko vse to ugledate, vedite, da je on blizu, pri vratih. 34Resnično vam pravim: Ne preide ta rod, dokler se vse to ne zgodi. 35Nebo in zemlja preideta, a besede moje nikoli ne preidejo. 36Za tisti dan in uro pa nihče ne ve, ne angeli nebeški, ne Sin, edini Oče sam. 37Kajti kakor je bilo v dnevih Noetovih, tako bode o prihodu Sina človekovega. 38Kakor so namreč v onih dnevih, pred potopom, žrli in pili, ženili se in možile do tistega dne, ko je stopil Noe v barko, 39in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala; tako bode prihod Sinu človekovega. 40Tedaj bodeta dva na njivi: eden bo vzet in eden puščen. 41Dve bosta mleli na mlinu: ena bo vzeta in ena puščena. 42Čujte torej, ker ne veste, katerega dne pride Gospod vaš. 43Vedite pa to: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi čul in ne bi dal podkopati hiše svoje. 44Zato bodite tudi vi pripravljeni; kajti Sin človekov pride ob uri, ko se vam ne zdi. 45Kdo neki je zvesti in modri hlapec, ki ga je postavil gospodar njegov nad svojimi posli, da jim daje hrano o pravem času? 46Blagor tistemu hlapcu, ki ga najde gospodar njegov, kadar pride, da tako dela! 47Resnično vam pravim, da ga postavi nad vsem premoženjem svojim. 48Ako pa reče ta hudobni hlapec v srcu svojem: Gospodar moj odlaša prihod svoj, 49ter začne pretepati sohlapce svoje, s pijanci pa pojeda in popiva, 50pride gospodar tega hlapca v dan, kadar ne pričakuje, in ob uri, katere ne ve, 51in ga preseka in mu da delež s hinavci: tam bode jok in škripanje z zobmi.