‏ Numbers 10

10. Poglavje

1In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 2Naredi si dve srebrni trobenti, s tolkljanim delom ju naredi, in uporabljaj ju v sklicevanje občine in kadar se kliče vojska na odhod. 3Kadar se zatrobi na obe, naj se zbere občina vsa k tebi pred vhodom shodnega šatora. 4Kadar pa se zatrobi na eno, naj se zbero k tebi knezi, glave tisočev Izraelovih. 5Kadar pa bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so v šatorih proti jutru. 6Ko pa v drugič bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so ušatorjene proti poldnevu. Kadar odhajajo naj trobijo bučno. 7Ko se pa sklicuje zbor, tudi trobite, a ne bučno. 8In sinovi Aronovi, duhovniki, naj trobijo na trobenti, in ti naj vam bodeta v večno postavo za prihodnje rodove vaše. 9In kadar pojdete v deželi svoji na vojsko zoper zatiralca, ki vam bode sovražen, trobite bučno s trobentama, in pridete v spomin pred Gospodom, Bogom svojim, in rešeni boste sovražnikov svojih. 10In v dan veselja svojega, ob določenih praznikih in ob mlajih svojih trobite na trobenti pri svojih žgalnih in mirovnih daritvah, in bodeta vam v spomin pred Bogom vašim. Jaz sem Gospod, Bog vaš. 11In zgodilo se je v drugem letu, drugi mesec, dvajsetega dne tega meseca, da se je vzdignil oblak iznad prebivališča pričevanja, 12in sinovi Izraelovi so se odpravili po svojih krdelih iz puščave Sinajske, in oblak se je ustavil v puščavi Paranski. 13Tedaj so prvič šli na pot po ukazu Gospodovem, danem Mojzesu. 14In najprej je odrinil prapor tabora sinov Judovih s trumami svojimi: nad vojsko njegovo je bil Nahson, sin Aminadabov, 15in nad vojsko rodú sinov Isaharjevih je bil Netanel, sin Zuarjev, 16in nad vojsko rodú sinov Zebulonovih Eliab, sin Helonov. 17Medtem so razdeli prebivališče, in sinovi Gersonovi in Merarijevi so odrinili, noseč prebivališče. 18Nato je odrinil prapor tabora Rubenovega s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elizur, sin Šedeurjev, 19in nad vojsko rodú sinov Simeonovih Šelumiel, sin Zurišadajev, 20in nad vojsko rodú sinov Gadovih Eliasaf, sin Deguelov. 21Potem so odrinili Kahatovci, noseč svetišče. Oni pa so postavljali prebivališče, dokler so ti prišli. 22Za njimi je odrinil prapor tabora sinov Efraimovih s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elišama, sin Amihudov, 23in nad vojsko rodu sinov Manasejevih Gamaliel, sin Pedazurjev, 24in nad vojsko rodú sinov Benjaminovih Abidan, sin Gideonijev. 25Naposled je odrinil s krdeli svojimi prapor tabora sinov Danovih, zadnji voj vseh taborov: in nad vojsko njegovo je bil Ahiezer, sin Amišadajev, 26in nad vojsko rodú sinov Aserjevih Pagiel, sin Okranov, 27in nad vojsko rodú sinov Neftalijevih Ahira, sin Enanov. 28To je način odhodov sinov Izraelovih s svojimi vojskami, in tako so potovali. 29In Mojzes reče Hobabu, sinu Reguela Madianskega, tasta Mojzesovega: Popotujemo v kraj, o katerem je rekel Gospod: Vam ga hočem dati. Pojdi z nami, in dobro ti bomo storili, kajti dobro je Gospod obljubil Izraelu. 30On pa mu odgovori: Ne pojdem z vami, ampak odidem v deželo svojo in k sorodstvu svojemu. 31In reče: Ne zapústi nas, prosim; zakaj ti veš, kje naj taborimo v puščavi, in nam bodeš vodnik. 32Ako pojdeš z nami, gotovo izkažemo, karkoli nam Gospod stori dobrega, isto tudi tebi. 33In potovali so tri dni hoda od gore Gospodove, in skrinja zaveze Gospodove je šla pred njimi tri dni pota, da jim najde počivališče. 34Oblak Gospodov pa je bil po dnevi nad njimi, ko so šli iz tabora. 35In bilo je, kadar je skrinja šla na pot, da je dejal Mojzes: Vstani, o Gospod, in naj se razkropé sovražniki tvoji, in tisti, ki te sovražijo, naj bežé pred obličjem tvojim. 36Kadar pa je počivala, je dejal: Vrni se, o Gospod, k miriadam tisočev Izraelovih.