‏ Numbers 15

15. Poglavje

1In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 2Govóri sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo domovanja svojega, ki vam jo dam, 3in se namenite prinesti Gospodu ognjeno daritev, bodisi žgalščino ali klalščino, v izpolnjenje posebne obljube, ali v prostovoljen dar, ali v daritev ob praznikih vaših, da pripravite prijeten duh Gospodu od govedi ali drobnice: 4kdor hoče darovati darilo svoje Gospodu, naj prinese kot jedilno daritev desetinko bele moke, omešene s četrtino hina olja, 5in vina v pitno daritev prinesi četrtino hina pri žgalščini ali klalščini, za vsako jagnje. 6Ali za ovna prinesi kot jedilno daritev dve desetinki bele moke, omešene s tretjino hina olja; 7in kot pitno daritev prinesi tretjino hina vina, v prijeten duh Gospodu. 8Ako pa hočeš darovati vola v žgalščino ali klalščino kot posebno obljubo ali kot mirovno daritev Gospodu, 9naj se z volom vred daruje jedilna daritev, tri desetinke bele moke, omešene s polovico hina olja, 10kot pitno daritev pa prinesi polovico hina vina; to bodi ognjena daritev Gospodu v prijeten duh. 11Tako naj se stori pri vsakem volu, vsakem ovnu, vsaki ovci ali kozi. 12Kolikorkoli jih boste darovali, pri slehernem storite takisto po njih številu. 13Vsak deželjan naj to izvršuje prav tako, ko prinaša ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu. 14In če biva tujec pri vas ali kdorkoli bi bil med vami v prihodnjih rodovih vaših in hoče prinesti ognjeno daritev v prijeten duh Gospodu, prav tako naj opravi, kakor vi opravljate. 15O zbor, ena postava veljaj za vas in za tujca, gostujočega pri vas, večna postava vam od roda do roda: kakor vi, bodi tujec pred Gospodom. 16En zakon in ena pravica veljajta vam in tujcu, ki gostuje pri vas. 17In Gospod je govoril Mojzesu, rekoč: 18Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo, v katero vas vodim, 19in boste uživali kruh dežele, poklonite dar povzdignjenja Gospodu: 20od prvine testa svojega dajte kolač kot dar povzdignjenja; darujte ga, kakor darujete dar povzdignjenja od gumna svojega. 21Od prvine testa svojega prinašajte dar povzdignjenja Gospodu od roda do roda. 22In ako se nehotoma pregrešite in ne izpolnite katere teh zaspovedi, ki jih je Gospod govoril Mojzesu, 23vseh reči, ki vam jih je Gospod zapovedal po Mojzesu, od dne, ko je ukazal Gospod, in poslej po vseh prihodnjih rodovih vaših: 24ako se torej kaj zgodi po pomoti, brez vednosti občine, naj daruje vsa občina mladega voliča kot žgalno daritev v prijeten duh Gospodu z jedilno in pitno daritvijo, ki pristoji, kakor je določeno, in kozla v daritev za greh. 25In duhovnik naj stori poravnavo za vso sinov Izraelovih občino, in bo jim odpuščeno; zakaj pomota je bila, in oni so prinesli darilo svoje, ognjeno daritev Gospodu in daritev za greh pred obličje Gospodovo, za pomoto svojo. 26In vsej občini sinov Izraelovih bode odpuščeno, tudi tujcu, ki biva med njimi, ker je to bil vsega ljudstva pregrešek po pomoti. 27Ako se pa poedinec pregreši po pomoti, naj daruje enoletno kozo v daritev za greh. 28In duhovnik naj stori poravnavo za dušo, ki se je pomotila, nehotoma storivši greh pred Gospodom, da jo spravi, in bo ji odpuščeno. 29En zakon veljaj za tiste, ki store kaj po pomoti, za rojaka med sinovi Izraelovimi in za tujca, ki biva med njimi. 30Toda če kdo kaj stori nalašč, bodisi domačin ali tujec, zasmehuje grdo Gospoda; tak bodi iztrebljen izmed ljudstva svojega. 31Zakaj besedo Gospodovo je zaničeval in prelomil zapoved njegovo; tak mora biti iztrebljen, krivica njegova ostani na njem. 32In ko so bili sinovi Izraelovi v puščavi, zaloté moža, ki je nabiral drva sobotni dan. 33In tisti, ki so ga zasačili, ko je nabiral drva, ga privedejo k Mojzesu in Aronu in k vsej občini. 34In ga denejo v zapor, ker ni bilo natanko določeno, kaj naj se stori ž njim. 35Tedaj veli Gospod Mojzesu: Umreti mora ta mož; s kamenjem naj ga posuje vsa občina zunaj taborišča. 36Odpelje ga torej vsa občina ven iz tabora ter ga posuje s kamenjem, da je umrl, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu. 37In govoril je Gospod Mojzesu, rekoč: 38Govóri sinovom Izraelovim in jim véli, naj si delajo šopke na voglih svojih plaščev po vseh rodovih svojih ter naj privežejo šopek k vsakemu voglu z višnjevo vrvico. 39In imejte te šopke za to, da se, videč jih spominjate vseh zapovedi Gospodovih ter jih izpolnjujete in da se ne vdajate srcu svojemu in očem svojim, ki vas vlečejo v nezvestobo, 40ampak da se spominjate vseh zapovedi mojih ter jih izpolnjujete in sveti bodete Bogu svojemu. 41Jaz sem Gospod, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem Gospod, Bog vaš.