‏ Numbers 32

32. Poglavje

1Sinovi Rubenovi pa in sinovi Gadovi so imeli veliko množino čred, in videli so pokrajino Jazersko in Gileadsko, in glej, ta kraj je bil pripraven za živinorejo. 2Pridejo torej sinovi Rubenovi in sinovi Gadovi in ogovore Mojzesa, Eleazarja duhovnika in kneze občine, rekoč: 3Atarot, Dibon, Jazer, Nimra, Hesbon, Eleale, Sebam, Nebo in Beon 4v deželi, ki jo je Gospod udaril pred Izraelovo občino, je dežela za živino, in mi, hlapci tvoji, imamo dosti živine. 5Reko torej: Ako smo našli milost v tvojih očeh, daj to deželo v posest nam hlapcem svojim; ne vodi nas onkraj Jordana. 6A Mojzes reče sinovom Gadovim in sinovom Rubenovim: Bratje vaši naj gredo v boj, vi pa hočete tu sedeti? 7In zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli tja v deželo, ki jim jo je dal Gospod? 8Tako so storili očetje vaši, ko sem jih poslal iz Kades-barnee ogledat deželo; 9ko so prišli gori do doline Eškolske in si ogledali deželo, so odvrnili srce sinov Izraelovih, da ne bi šli v deželo, ki jim jo je dal Gospod. 10In srd Gospodov se je razvnel tisti dan, in prisegel je, rekoč: 11Nihče izmed mož, ki so šli sem iz Egipta, od dvajsetletnih in više, ne bo videl dežele, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, zato ker niso hodili zvesto za mano, 12razen Kaleba, sina Jefunovega, Kenizejca, in Jozueta, sina Nunovega, kajti ona sta zvesto hodila za Gospodom. 13In razvnel se je srd Gospodov zoper Izraela, in naredil je, da so se morali klatiti po puščavi štirideset let, dokler ni pomrl ves rod, ki je hudo ravnal pred očmi Gospodovimi. 14In glejte, vi ste stopili na mesto očetov svojih, izrastki grešnih ljudi, da še bolj pomnožite togoto srda Gospodovega zoper Izraela. 15Zakaj če se odvrnete in ne boste hodili za njim, on ga pusti še dalje v puščavi, in tako pogubite vse to ljudstvo. 16In stopijo k njemu bliže in reko: Samo ograje hočemo tu postaviti za živino svojo in mesta za otročiče svoje, 17sami pa pojdemo oboroženi pred Izraelovimi sinovi, da jih spremimo na njih kraj. Otroci naši naj ostanejo v ograjenih mestih zaradi prebivalcev te dežele. 18Ne vrnemo se v hiše svoje, dokler ne posede sleherni sinov Izraelovih svoje dediščine. 19Zakaj ž njimi nočemo ničesar podedovati onkraj Jordana in tam dalje, ako nam pripade dediščina naša na tej strani Jordana, proti jutru. 20Nato jim veli Mojzes: Ako izpolnite to besedo, ako se oborožite in pojdete v boj pred Gospodom, 21in pride vsak oboroženec izmed vas čez Jordan pred Gospodom, dokler ne prežene sovražnikov svojih izpred sebe 22in bo zemlja podvržena pred Gospodom, in ako se šele potem vrnete, nedolžni bodete pred Gospodom in pred Izraelom, in ta dežela vam bodi v posest pred Gospodom. 23Ako pa ne storite tako, glejte, grešili ste zoper Gospoda, in vedite, da vas greh vaš doleti. 24Postavite si mesta za otročiče svoje in ograje za živino svojo in storite, kakor so govorila usta vaša. 25In sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi reko Mojzesu takole: Hlapci tvoji bodo storili, kakor je ukazal naš gospod. 26Otroci naši, žene naše, črede naše in vsa naša živina ostanejo tu v gileadskih mestih; 27mi pa, tvoji hlapci, pojdemo, vsi oboroženi za vojsko, pred Gospodom v boj, kakor je govoril naš gospod. 28Tedaj zapove Mojzes glede njih Eleazarju duhovniku in Jozuetu, sinu Nunovemu, in poglavarjem očetovin iz rodov Izraelovih sinov. 29In Mojzes jim reče: Ako pojdejo sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, vsi oboroženi, z vami čez Jordan v boj pred Gospodom in dežela vam bo podvržena, dajte jim pokrajino Gileadsko v posest; 30ako pa ne pojdejo oboroženi z vami na ono stran, naj imajo posestva med vami v deželi Kanaanski. 31Nato odgovore sinovi Gadovi in sinovi Rubenovi, rekoč: Kakor je govoril Gospod hlapcem tvojim, tako storimo. 32Pojdemo oboroženi pred Gospodom v deželo Kanaansko, a dedna posest nam ostani tostran Jordana. 33In dal je Mojzes sinovom Rubenovim in sinovom Gadovim in polovici rodu Manaseja, Jožefovega sinú, kraljestvo Sihona, kralja Amorejcev, in kraljestvo Oga, kralja basanskega, deželo in njena mesta ž njih okraji, mesta po deželi naokrog. 34In sinovi Gadovi so sezidali Dibon, Atarot, Aroer, 35Atrot-šofan, Jazer, Jogbeho, 36Bet-nimro in Bet-haran: utrjena mesta in ograje za ovce. 37Sinovi Rubenovi so pa sezidali Hesbon, Eleale, Kirjataim, 38Nebo, Baal-meon (katerim so premenili imena) in Sibmo, in dali so druga imena mestom, ki so jih zgradili. 39A sinovi Mahirja, Manasejevega sinú, so šli v Gilead in zasedli ta kraj ter pregnali Amorejce, ki so bili v njem. 40In dal je Mojzes Gilead Mahirju, Manasejevemu sinu, in prebival je v njem. 41Jair pa, sin Manasejev, je šel in zasedel njegove vasi in jih imenoval Jairove trge. 42Tudi Nobah je šel ter zasedel Kenat in podložne mu vasi in jih imenoval po svojem imenu Nobah.