‏ Proverbs 14

14. Poglavje

1Modra žena zida hišo svojo, neumna pa jo z rokami svojimi podira. 2Kdor hodi v poštenosti svoji, se boji Gospoda, a kdor je trdovraten na potih svojih, ga zaničuje. 3V neumnega ustih je šiba za prevzetnost, modre pa ohranijo njih ustne. 4Kjer ni volov, so prazne jasli, obilost pridelkov pa je po volovi moči. 5Priča zvesta ne laže, kriva priča pa govori laži. 6Ko zasmehovalec išče modrosti, ni je, razumnemu pa je znanje lahko. 7Umakni se izpred oči bedaku, ker ne začuješ pri njem pametne besede. 8Modrost razumnega je paziti na svojo pot, bedakov neumnost pa je prevara. 9Neumni se smejejo krivdi, odkritosrčni pa so si dobrohotni. 10Srce pozna lastno bridkost svojo, in v veselje njegovo se ne mešaj drugi. 11Brezbožnih hiša se pokonča, šator poštenih pa bode cvel. 12Nekatera pot se zdi prava človeku, toda njen konec je pot v smrt. 13Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost. 14Potov svojih se nasiti, čigar srce se odvrača od Boga, mož dobri pa tistega, kar je v njem. 15Abotni vsemu verjame, prebrisani pa pazi na stopinje svoje. 16Modri se boji in se ogiblje hudega, bedak pa se lahko raztogoti in je predrzen. 17Mož nagle jeze napravlja neumnost; in kdor dela spletke, njega sovražijo. 18Tepci podedujejo neumnost, razumni pa si pleto venec znanja. 19Hudobni se klanjajo pred dobrimi in brezbožni pri pravičnika vratih. 20Ubogega sovraži tudi bližnjik njegov, bogatina prijateljev pa je mnogo. 21Kdor zaničuje bližnjega svojega, greši, kdor pa milost deli ubogim, o blagor mu! 22Ali se ne motijo, kateri snujejo hudo? Milost pa in resnica pride njim, ki snujejo dobro. 23V vsakem trudu je dobiček, klepetanje pa donaša le uboštvo. 24Venec modrih je njih bogastvo; neumnost bedakov ostane neumnost. 25Priča resnična otimlje duše, kdor pa govori laž, jih le slepi. 26Kdor se boji Gospoda, trdno upa v Njega; in On bode pribežališče otrokom njegovim. 27Strah Gospodov je vrelec življenja, da se ognemo smrtnih zadrg. 28V množici ljudstva je dika kraljeva; kjer se pa narod zmanjšuje, preti vladarju poguba. 29Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost. 30Srce mirno je življenje vsemu telesu, nevoščljivost pa je gniloba v kosteh. 31Kdor zatira siromaka, sramotí Stvarnika njegovega, njega pa časti, kdor se usmili potrebnega. 32V nesreči svoji vzame konec brezbožnik, a nado ima tudi v smrti pravičnik. 33V razumnega srcu tiho počiva modrost, ali kar je v bedakih, glasno se kaže. 34Pravičnost povišuje narod, greh pa je ljudstvu v nečast. 35Blagovoljnost kraljeva je gotova umnemu hlapcu, srd njegov pa zadene njega, ki ravna sramotno.