Pro 24 | SloChraska | STEP | Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi;

‏ Proverbs 24

24. Poglavje

1 Ne zavidaj hudobnim ljudem in ne želi bivati ž njimi; 2 ker na pogubo misli njih srce in nadlego govore njih ustnice. 3 Z modrostjo se hiša zida in z umnostjo se utrdi; 4 in po znanju se napolnijo hrami z vsem blagom dragim in prijetnim. 5 Mož modri je močan in umni mož utrjuje krepkost svojo. 6 Kajti z razumnim vodstvom se boš srečno vojskoval in zmago pridobil z množico svetovalcev. 7 Previsoka je neumnežu modrost, pri vratih ne odpre svojih ust. 8 Kdor misli kaj hudega storiti, imenovali ga bodo gospodarja spletk. 9 Namera neumnosti je greh in zasmehovalec je gnusoba ljudem. 10 Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja. 11 Otmi nje, ki jih vlečejo v smrt, in ustavi jih, ki gredo na morišče! 12 Če praviš: Glej, nismo vedeli tega! – ali ne bode on, ki srca pretehtava, pazil na to, in ki straži dušo tvojo, ne bo vedel tega? In ne povrne li vsakemu po delu njegovem? 13 Jej med, sin moj, ker je dober, in čisto strd, sladko tvojemu grlu; 14 spoznaj tudi, da je modrost dobra duši tvoji: če si jo dosegel, je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo. 15 Ne preži, o brezbožnik, na pravičnega prebivališče, ne razdevaj počivališča njegovega! 16 Kajti sedemkrat pade pravični, a zopet vstane, brezbožni pa se zvrnejo v nesrečo. 17 Ko pade sovražnik tvoj, ne veseli se, in ko se zgrudi, ne radúj se srce tvoje; 18 da ne zagleda Gospod in ne bo hudo v očeh njegovih ter ne obrne od njega v tebe jeze svoje. 19 Ne srdi se zaradi hudodelnikov, ne zavidaj brezbožnim: 20 kajti prihodnosti ne bode hudemu, brezbožnih svetilnica ugasne. 21 Boj se Gospoda, sin moj, in kralja, in z uporniki se ne druži: 22 kajti hipoma vstane njih nesreča, in kdo ve, kakšen bode konec njih let? 23 Tudi to so izreki modrih: Ozirati se na osebo v sodbi ni dobro. 24 Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi; 25 tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim blagoslov dobrega. 26 Ustne poljublja, kdor besede prave odgovarja. 27 Opravi zunaj delo svoje in pripravi si ga na polju, potem lahko zidaš hišo svojo. 28 Ne bodi brez sile priča zoper bližnjega svojega, in zakaj bi varal z ustnami svojimi? 29 Ne govóri: Kakor mi je storil, tako mu storim, vsakemu povrnem po delu njegovem. 30 Šel sem mimo polja lenega moža in mimo vinograda človeka brezumnega: 31 pa glej, plevel ga je docela porastel, s koprivami je bilo pokrito površje njegovo in kamenena ograja njegova je bila podrta. 32 Tedaj sem gledal in v srcu preudarjal in, videč to, sem posnel nauk: 33 Malo zaspati, malo zadremati, malo roke sklenivši ležati, 34 v tem pride kakor uren popotnik uboštvo tvoje in potreba tvoja kakor oboroženec.