‏ Psalms 17

17. Poglavje

1{Molitev Davidova.} Čuj, o Gospod, pravičnost, poslušaj stokanje moje, uho nagni k molitvi moji, ki je brez ustnic zvijačnih. 2Od tvojega obličja naj pride sodba moja, ker oči tvoje gledajo, kar je pravo. 3Preiskal si srce moje, pregledal me po noči, z ognjem si me preizkusil, in nisi našel ničesar; kar mislim, ne prestopi mojih ust. 4Gledé na dejanja ljudi, po besedi ustnic tvojih sem se čuval potov siloviteža. 5Vzdržal sem korake svoje na stezah tvojih, niso se spoteknile noge moje. 6Jaz kličem k tebi, ker me čuješ, Bog mogočni; nagni k meni uho svoje in poslušaj govor moj. 7Čudovito pokaži milost svojo, rešitelj tistih, ki pribegajo izpred sovražnih upornikov na desnico tvojo. 8Hrani me kakor zenico v očesu, v senci peruti svojih me skrivaj 9pred brezbožniki, ki me napadajo, pred sovražniki duše moje, ki me oblegajo. 10Brezčutno srce svoje so zaprli, z usti svojimi govoré ošabno. 11Pri vsakem koraku me že obstopajo, z očmi svojimi pazijo, da me pahnejo na tla. 12Podoben je sovražnik moj levu, ki želi raztrgati, mlademu levu, ki čepi v skrivališču. 13Vstani, Gospod, stopi mu nasproti, zvrni ga na tla, reši dušo mojo brezbožnika z mečem svojim. 14Oprosti me ljudi z roko svojo, Gospod, ljudi tega sveta, katerih delež je v tem življenju, katerim polniš trebuh z zakladom svojim; sinov imajo dosita in preobilje svoje zapuščajo otrokom svojim. 15Jaz pa bom v pravičnosti gledal obličje tvoje, sitil se bom, ko se zbudim, s podobo tvojo.
Copyright information for SloChraska