‏ Psalms 18

18. Poglavje

1{Načelniku godbe. Psalm Davida, hlapca Gospodovega, ki je govoril Gospodu te pesmi besede v dan, ko ga je bil rešil Gospod iz pesti vseh sovražnikov njegovih in iz roke Savlove; in rekel je:} Srčno te ljubim, o Gospod, moja moč. 2Gospod je skala moja in visoki grad moj in rešitelj moj, Bog mogočni moj, zavetje moje, kamor pribegam, ščit moj in rešenja mojega rog, visoka trdnjava moja. 3Gospoda kličem, ki je hvale vreden, in tako se rešujem sovražnikov svojih. 4Objele so me smrti vezi in hudourniki pogube so me prestrašili; 5pekla
Hebr. šeol. Enako tudi v Ps 9,18; 31,18; 86,13; 116,3.
,
b vezi so me obdale, smrtne zanke so me zajele.
6V stiski svoji sem klical Gospoda in k Bogu svojemu sem vpil; iz svetišča svojega je začul moj glas in vpitje moje pred njim je prišlo do ušes njegovih. 7Tu se je zgenila in stresla zemlja, tudi podstave gorá so se zmajale, gibale so se, ker se je srdil. 8Dim se je valil iz nosnic njegovih in ogenj požrešen iz ust njegovih, žerjavica goreča je prhala od njega. 9Nagnil je nebo ter stopil doli, in oblačna temota mu je bila pod nogami. 10In sedeč na kerubu, je letel in plaval na vetra perutih. 11Temo si je napravil za ogrinjalo, za šator svoj okoli sebe, mrak vodá in roje oblakov. 12Iz svita pred njim je švigala skozi oblake njegove toča in žerjavica ognjena. 13Na nebesih je grmel Gospod in Najvišji je dal slišati svoj glas – toča in žerjavica ognjena. 14In izstrelil je pšice svoje in sovražnike razkropil, metal je strelo za strelo, in jih je izbegal. 15In prikazale so se struge vodá, in odgrnile so se podstave vesoljne zemlje od svarjenja tvojega, Gospod, od sape jeze tvoje. 16Iz višine je posegel in me prijel, potegnil me je iz mnogih vodá. 17Rešil me je neprijatelja mojega močnega in sovražilcev mojih, krepkejših od mene. 18Naskočili so me v dan nesreče moje, a Gospod mi je bil podpora, 19in me je izpeljal na plano, rešil me je, ker me je ljubil. 20Podelil mi je Gospod po pravičnosti moji, po čistosti mojih rok mi je povrnil; 21kajti držal sem se potov Gospodovih ter se nisem zlobno odvrnil od Boga svojega. 22Zakaj vse sodbe njegove so pred mojimi očmi, in postav njegovih ne zavračam od sebe. 23In bil sem mu popolnoma vdan ter sem se pazil, da ne ravnam krivično. 24Zato mi je povrnil Gospod po pravičnosti moji, po čistosti mojih rok pred njegovimi očmi. 25Dobrotljivemu se izkazuješ dobrotljivega, popolnoma vdanemu se izkazuješ popolnega; 26čistemu se kažeš čistega, ali popačenemu nasprotuješ. 27Zakaj ti otimlješ ljudstvo ubogo, prevzetne oči pa ponižuješ. 28Da, svetilo moje razsvetljuješ; Gospod, moj Bog, razjasnjuje moje tmine. 29S teboj namreč prodiram skozi krdelo in z Bogom svojim preskakujem zid. 30Tega Boga mogočnega pot je brezmadežna, govor Gospodov ves čist; ščit je vsem, ki pribegajo k njemu. 31Ker kdo je Bog razen Gospoda? in kdo skala razen našega Boga? 32Ta Bog mogočni, ki me opasuje z močjo in brezmadežno dela mojo pot. 33Dela, da so moje noge kakor jelenje, in me stavi na višino mojo. 34Vadi za boj roke moje, da napnem z ramo svojo lok bronasti. 35Dal si mi tudi zveličanja svojega ščit, in desnica tvoja me je podpirala in ljubeznivost tvoja me je poveličala. 36Razširil si prostor korakom mojim pod mano, in členki mojih nog niso omahovali. 37Zasledoval sem sovražnike svoje in jih dohitel, in nisem se vrnil, dokler jih nisem izničil. 38Zdrobil sem jih tako, da ne morejo več vstati, padli so mi pod noge. 39Ker ti si me opasal z močjo za vojsko, upognil si podme nje, ki so se vzpenjali zoper mene. 40In zapodil si v beg nasprotnike moje, sovražilce moje, da jih ugonobim. 41Vpili so, a ni ga bilo, ki bi jih rešil, h Gospodu so vpili, a ni jim odgovoril. 42Tu sem jih strl, da so kakor prah pred vetrom, kakor blato na ulicah sem jih poteptal. 43Otel si me iz prepirov ljudstva in postavil narodom za glavo; ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi je služilo. 44Le slišali so o meni, in so se mi pokorili, tujci so se mi vdajali z laskanjem. 45Tujci so v strahu koprneli in pritrepetavali iz gradov svojih. 46Živ je Gospod; in slavljena bodi skala moja in naj se povišuje Bog rešenja mojega; 47Bog ta mogočni, ki mi daje maščevanje in spravlja ljudstva podme; 48ki me rešuje sovražnikov mojih; da, ti si me povzdignil nadnje, ki vstajajo zoper mene, možu silovitemu si me iztrgal. 49Zatorej te bom hvalil med narodi, Gospod, in psalme prepeval tvojemu imenu. 50On daje rešenje, veliko in obilo, kralju svojemu in izkazuje milost maziljencu svojemu, Davidu in semenu njegovemu na veke.
Copyright information for SloChraska