Psalms 9
9. Poglavje
1{Načelniku godbe; na ‚Smrt sinu‘. Psalm Davidov.} Hvalil te bom, Gospod, iz vsega srca svojega, pripovedoval vsa čudovita dela tvoja. 2Veselil se bom in radoval v tebi, psalme bom prepeval tvojemu imenu, Najvišji. 3Ker sovražniki moji se umikajo, padajo in ginejo pred obličjem tvojim. 4Zakaj ti si vodil sodbo mojo in pravdo mojo, sedel si na prestolu kot pravičen sodnik; 5pokaral si narode, pogubil krivičnika, njih ime si izbrisal na večne čase. 6Sovražnikov je konec, razdejani so na veke, njih mesta si uničil, da, njih spomin je izginil. 7A Gospod stoluje na veke, pripravil je za sodbo prestol svoj. 8On bo sodil vesoljni svet v pravičnosti, pravde razsojal narodom po pravici. 9Gospod bode tudi grad na višini siromaku, grad na višini ob časih stiske. 10In bodo upali v te, kateri poznajo ime tvoje, ker ne zapustiš njih, ki te iščejo, Gospod. 11Hvalnice pojte Gospodu, ki prebiva na Sionu, oznanjujte ljudstvom dela njegova. 12Kajti on, ki maščuje kri v moritvi prelito, se jih je spomnil, ni pozabil vpitja trpinov. 13Usmili se me, Gospod, ozri se v ponižanje moje od sovražnikov mojih, da me vzdigneš izpred smrtnih vrat: 14da oznanjam vso slavo tvojo, med vrati hčere sionske se radujem v zveličanju tvojem. 15Pogreznili so se narodi v jamo, ki so jo sami napravili; v mrežo, ki so jo skrito nastavili, se je ujela njih noga. 16Pokazal se je Gospod po sodbi, katero je storil: v rok njegovih delo je zapletel brezbožnika. (Pomisleka vredno! Sela.) 17Brezbožniki se morajo obrniti v pekel, vsi narodi, ki so pozabili Boga. 18Kajti siromak ne bode na veke pozabljen, ubožcev upanje ne pogine za večno. 19Vstani, o Gospod, da se ne šopiri človek umrljivi, sojeni naj bodo narodi pred obličjem tvojim. 20V strah jih primi, Gospod, spoznajo naj narodi, da so umrjoči. (Sela.)
Copyright information for
SloChraska