Rom 4 | SloChraska | STEP | Kaj torej porečemo, da je dosegel Abraham, naš prednik, po mesu?

‏ Romans 4

4. Poglavje

1 Kaj torej porečemo, da je dosegel Abraham, naš prednik, po mesu? 2 Kajti če je bil Abraham opravičen iz del, se ima s čim hvaliti, ali ne pri Bogu. 3 Ker kaj pravi pismo? „Veroval pa je Abraham Bogu, in zaračunilo se mu je za pravičnost“. 4 A tistemu, ki opravlja dela, se ne računi plačilo po milosti, temuč po dolžnosti. 5 Tistemu pa, ki ne opravlja del, a veruje v tega, ki opravičuje brezbožnega, se računi njegova vera za pravičnost. 6 Kakor tudi David pravi, da je blagor človeku, ki mu Bog računi pravičnost brez del: 7 „Blagor jim, ki so se jim odpustile nepostavnosti in ki so jim grehi prikriti. 8 Blagor možu, ki mu Gospod nič več ne računi greha“. 9 Blagrovanje torej to velja li za obrezo ali tudi za neobrezo? Kajti pravimo: Abrahamu se je vera zaračunila za pravičnost. 10 Kako pa se mu je zaračunila? ko je bil v obrezi ali še v neobrezi? Ne v obrezi, ampak v neobrezi. 11 In znamenje obreze je prejel kot pečat pravičnosti vere, ki jo je imel v neobrezi, da bi bil oče vsem, ki verujejo v neobrezi, da bi se njim zaračunila pravičnost, 12 in da bi bil oče obreze tistim, ki so ne samo obrezani, ampak tudi hodijo po stopinjah vere očeta našega Abrahama, ki jo je imel v neobrezi. 13 Kajti ni se dala po postavi obljuba Abrahamu ali njegovemu semenu, da bode dedič sveta, ampak po pravičnosti vere. 14 Zakaj če so dediči ti, ki se drže postave, ničeva je vera in brez veljave obljuba. 15 Postava namreč napravlja jezo; kjer pa ni postave, tudi ni prestopka. 16 Zato je dediščina iz vere, da bode po milosti, da bi bila obljuba trdna vsemu semenu, ne samo temu, ki je iz postave, ampak tudi temu, ki je iz vere Abrahamove; ta je oče vseh nas 17 (kakor je pisano: „Za očeta mnogih narodov sem te postavil“) pred obličjem Boga, kateremu je veroval, ki oživlja mrtve in kliče to, česar ni, kakor da je. 18 On je veroval v upanje, kjer ni bilo ničesar upati, da postane oče mnogih narodov, kakor mu je bilo rečeno: Tako bode seme tvoje. 19 In ne oslabevši v veri, ni gledal na svoje že omrtvelo telo, ker je imel blizu sto let, niti na odrevenelo maternico Sarino; 20 glede na obljubo Božjo pa ni dvomil v nejeveri, temuč ojačil se je v veri, in davši čast Bogu, 21 je bil popolnoma prepričan, da ima moč tudi storiti, kar je obljubil. 22 Zato se mu je tudi zaračunilo za pravičnost. 23 Ni pa napisano samo zaradi njega, da se mu je zaračunilo, 24 ampak tudi zaradi nas, katerim ima biti zaračunjeno, ki verujemo v tistega, ki je obudil Jezusa, Gospoda našega, iz mrtvih; 25 ta je bil dan v smrt za grehe naše in je bil obujen za opravičenje naše.