‏ Romans 7

7. Poglavje

1Ali pa ne veste, bratje (govorim namreč tistim, ki poznajo postavo), da postava gospoduje človeku, kolikor časa živi? 2Kajti omožena žena je s postavo privezana na moža, dokler on živi; če ji pa mož umre, je oproščena postave moža. 3Zato se bo torej prešeštnica imenovala, če postane žena drugemu možu, dokler njen mož živi; če pa mož umre, je prosta postave, da ne bo prešeštnica, če se omoži z drugim. 4Tako, bratje moji, ste tudi vi umrli postavi po smrti telesa Kristusovega, da boste zvezani z drugim, s tistim namreč, ki je iz mrtvih vstal, da sad obrodimo Bogu. 5Kajti ko smo bili v mesu, so delovale v naših udih grešne strasti, zbujene po postavi, da obrode sad smrti. 6Sedaj pa smo oproščeni postave, ko smo odmrli temu, kar nas je vezalo, tako da služimo v novosti duha in ne v starini črke. 7Kaj torej porečemo? da je postava greh? Nikakor ne! Ali greha nisem spoznal, razen po postavi. Saj tudi za poželenje ne bi bil vedel, ko bi postava ne velela: Ne poželi! 8Ko je pa priložnost dobil greh, je po zapovedi napravil v meni vsakršno poželenje; zakaj greh brez postave je mrtev. 9Jaz pa sem živel brez postave nekdaj; ali ko je prišla zapoved, je greh oživel, 10jaz pa sem umrl; in pokazalo se je, da mi je ta zapoved, ki naj bi bila za življenje, za smrt. 11Zakaj greh, dobivši priložnost, me je po zapovedi ukanil in ž njo umoril. 12Tako je postava res sveta, in zapoved je sveta in pravična in dobra. 13Ali je torej to, kar je dobro, meni postalo smrt? Nikakor ne! Temuč greh mi je postal smrt, da se pokaže kot greh, pripravljajoč mi z dobrim smrt, da tako postane greh čez mero grešen po zapovedi. 14Vemo namreč, da je postava duhovna, a jaz sem mesen, suženjski prodan grehu. 15Kajti kar delam, ne umejem: ker kar hočem, tega ne delam, nego kar sovražim, to delam. 16Če pa to delam, česar nočem, pritrjujem postavi, da je dobra. 17Sedaj pa ne delam tega več jaz, temuč v meni prebivajoči greh. 18Kajti vem, da ne prebiva v meni, to je, v mojem mesu, dobro. Hoteti dobro, to je pač pri meni, ali izvrševati dobro, tega ni. 19Dobrega namreč, kar hočem, ne delam, ampak hudo, česar nočem, prav to delam. 20Če pa to delam, česar nočem, ne delam tega več jaz, temuč v meni prebivajoči greh. 21Kaže se mi torej ta postava: kadar hočem dobro delati, se me drži hudo. 22Kajti veselim se postave Božje po notranjem človeku, 23ali v svojih udih vidim drugačno postavo, ki se ustavlja postavi uma mojega in me ima ujetega v postavi greha, katera je v mojih udih. 24Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti? 25Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem! Tako torej jaz sam z umom služim postavi Božji, a z mesom postavi greha.
Copyright information for SloChraska