1Ki 12 | SloKJV | STEP | Rehabám je odšel v Sihem, kajti ves Izrael je prišel v Sihem, da ga postavijo za kralja.

1 Kings 12

12. Poglavje

1 Rehabám ^a je odšel v Sihem, kajti ves Izrael je prišel v Sihem, da ga postavijo za kralja. 2 Pripetilo se je, ko je Nebátov sin Jerobeám, ki je bil še v Egiptu, ^b slišal o tem (kajti pobegnil je izpred prisotnosti kralja Salomona in je Jerobeám prebival v Egiptu), 3 da so poslali in ga poklicali. Jerobeám in vsa Izraelova skupnost pa je prišla in spregovorila Rehabámu, rekoč: 4 »Tvoj oče je naš jarem ^c naredil boleč. Sedaj torej olajšaj bolečo službo svojega očeta in njegov težek jarem, ki ga je položil na nas in mi ti bomo služili.« 5 Rekel jim je: »Odidite še za tri dni, potem ponovno pridite k meni.« In ljudstvo je odšlo.

6 Kralj Rehabám se je posvetoval s starci, ki so stali pred njegovim očetom Salomonom, medtem ko je še živel in rekel: »Kako svetujete, da lahko odgovorim temu ljudstvu?« 7 Odgovorili so mu, rekoč: »Če hočeš biti ta dan služabnik temu ljudstvu in jim hočeš služiti in jim odgovoriti in jim govoriti dobre besede, potem bodo tvoji služabniki na veke.« 8 Toda zapustil je nasvet starcev, ki so mu ga dali in se posvetoval z mladeniči, ki so odrasli z njim in ki so stali pred njim 9 in jim rekel: »Kakšen nasvet dajete vi, da lahko odgovorimo temu ljudstvu, ki mi je govorilo, rekoč: ›Naredi jarem, ki ga je tvoj oče položil nad nas, lažji?‹« 10 Mladeniči, ki so zrasli z njim, so mu govorili, rekoč: »Tako boš govoril temu ljudstvu, ki ti je govorilo, rekoč: ›Tvoj oče je naš jarem naredil težek, toda ti nam ga olajšaj;‹ tako jim boš rekel: ›Moj mali prst bo debelejši kakor očetova ledja. 11 Kakor vam je moj oče naložil težek jarem, bom sedaj dodal vašemu jarmu. Moj oče vas je kaznoval z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.‹«

12 Tako je Jerobeám in vse ljudstvo tretji dan prišlo k Rehabámu, kakor je kralj določil, rekoč: »Ponovno pridite k meni tretji dan.« 13 Kralj je ljudstvu surovo ^{▼▼surovo: hebr. trdo.} odgovoril in zapustil nasvet starcev, ki so mu ga dali. 14 Spregovoril jim je glede na nasvet mladeničev, rekoč: »Moj oče je vaš jarem naredil težek, jaz pa bom vašemu jarmu dodal. Moj oče vas je kaznoval tudi z biči, toda jaz vas bom kaznoval s škorpijoni.« 15 Zatorej kralj ni prisluhnil ljudstvu, kajti stvar je bila od Gospoda, da je lahko izpolnil svojo besedo, ki jo je Gospod po Šilčanu Ahíju ^e govoril Nebátovemu sinu Jerobeámu.

16 Torej ko je ves Izrael videl, da jim kralj ni prisluhnil, je ljudstvo odgovorilo kralju, rekoč: »Kakšen delež imamo v Davidu? Niti nimamo dediščine v Jesejevem sinu. K svojim šotorom, oh Izrael. Sedaj poglej k svoji lastni hiši, David.« Tako je Izrael odšel v svoje šotore. 17 Toda kar se tiče Izraelovih otrok, ki so prebivali v Judovih mestih, je nad njimi kraljeval Rehabám. 18 Potem je kralj Rehabám poslal Adoráma, ^{▼▼[Adorám: hebr. Gospod višave.]} ki je bil nad davkom in ves Izrael ga je kamnal s kamni, da je umrl. Zato je ^{▼▼je…: hebr. se je kralj Rehabám okrepil.} kralj Rehabám pohitel, da se spravi k svojemu bojnemu vozu, da pobegne v Jeruzalem. 19 Tako se ^{▼▼se…: ali, je Izrael odpadel od Davidove hiše.} je Izrael uprl zoper Davidovo hišo do današnjega dne. 20 Pripetilo se je, ko je ves Izrael slišal, da je Jerobeám ponovno prišel, da so poslali in ga poklicali k skupnosti in ga postavili za kralja nad vsem Izraelom. Tam ni bilo nikogar, ki je sledil Davidovi hiši, razen ⁱ samo Judovega rodu.

21 Ko je Rehabám prišel v Jeruzalem, je zbral vso Judovo hišo, z Benjaminovim rodom, sto osemdeset tisoč izbranih mož, ki so bili bojevniki, da se bojujejo zoper Izraelovo hišo, da kraljestvo ponovno privedejo k Salomonovemu sinu Rehabámu. 22 Toda beseda ^j od Boga je prišla k Šemajáju, ^{▼▼[Šemajá: hebr. Jahve je slišal.]} Božjemu možu, rekoč: 23 »Govori Salomonovemu sinu Rehabámu, Judovemu kralju in vsej Judovi in Benjaminovi hiši in preostanku ljudstva, rekoč: 24 ›Tako govori Gospod: ›Ne boste šli gor niti se ne boste borili zoper vaše brate, Izraelove otroke. Vsak mož naj se vrne k svoji hiši, kajti ta stvar je od mene.‹« Prisluhnili so torej Gospodovi besedi in se vrnili, da odidejo, glede na Gospodovo besedo.

25 Potem je Jerobeám na gori Efrájim zgradil Sihem in tam prebival in odšel od tam ter zgradil Penuél. ^{▼▼[Penuél: hebr. Božji obraz.]} 26 Jerobeám je v svojem srcu rekel: »Sedaj se bo kraljestvo vrnilo k Davidovi hiši. 27 Če gre to ljudstvo gor, da opravi klavno daritev v Gospodovi hiši, v Jeruzalemu, potem se bo srce tega ljudstva ponovno obrnilo k njihovemu gospodu, k Judovemu kralju Rehabámu, mene pa bodo ubili in ponovno odšli k Judovemu kralju Rehabámu.« 28 Nakar se je kralj posvetoval in naredil dve teleti iz zlata ter jim rekel: »To je za vas preveč, da greste gor v Jeruzalem. Poglejte ^m svoje bogove, oh Izrael, ki so te privedli gor iz egiptovske dežele.« 29 Eno je postavil v Betelu, ^{▼▼[Betel: hebr. Božja hiša.]} drugo pa v Danu. ^{▼▼[Dan: hebr. sodnik.]} 30 Ta stvar je postala greh, kajti ljudstvo je odšlo, da bi oboževalo pred enim, celó k Danu. 31 Naredil je hišo visokih krajev in iz najnižjih izmed ljudstva naredil duhovnike, ki niso bili izmed Lévijevih sinov. 32 Jerobeám je odredil praznovanje v osmem mesecu, na petnajsti dan meseca, podobno prazniku, ki je v Judu in daroval ^{▼▼daroval…: hebr. šel gor do oltarja.} na oltarju. Tako je storil v Betelu, žrtvoval ^{▼▼žrtvoval…: hebr. da bi žrtvoval teletoma.} je teletoma, ki ju je naredil in v Betelu je postavil duhovnike visokih krajev, ki jih je naredil. 33 Tako je daroval na oltarju, ki ga je naredil v Betelu, na petnajsti dan osmega meseca, celó v mesecu, ki ga je zasnoval iz svojega lastnega srca in odredil praznovanje Izraelovim otrokom in daroval ^{▼▼daroval…: ali, šel gor k oltarju.} na oltarju in ^{▼▼in…: hebr. da zažge kadilo.} zažgal kadilo.