2 Kings 14

14. Poglavje

1V drugem
[Leta 839 pr. Kr.]
letu Jehoáša, Joaházovega sina, Izraelovega kralja, je zakraljeval Amacjá,
[Amacjá: hebr. Jahvejeva moč.]
,
c sin Judovega kralja Joáša.
2Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána
[Joadána: hebr. ugaja Jahveju.]
iz Jeruzalema.
3Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor njegov oče David. Delal je glede na vse stvari, kakor jih je delal njegov oče Joáš. 4Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo.

5 Takoj, ko je bilo kraljestvo v njegovi roki potrjeno, se je pripetilo, da je umoril svoja služabnika, ki e sta umorila kralja, njegovega očeta. 6Toda otrok morilcev ni usmrtil, glede na to, kakor je pisano v knjigi Mojzesove postave, v kateri je Gospod zapovedal, rekoč: »Očetje f ne bodo usmrčeni zaradi otrok niti ne bodo otroci usmrčeni zaradi očetov, temveč bo vsak človek usmrčen zaradi svojega lastnega greha.« 7Izmed Edóma jih je v solni dolini usmrtil
[Okoli leta 827 pr. Kr.]
deset tisoč in v vojni zavzel Selo
Selo: ali, skalo.
in njeno ime imenoval Jokteél
[Jokteél: hebr. čaščenje Boga.]
do današnjega dne.

8 Potem
[Okoli leta 826 pr. Kr.]
je Amacjá poslal poslance k Jehoášu, sinu Joaháza, sinu Jehúja, Izraelovega kralja, rekoč: »Pridite, drug drugemu poglejmo v obraz.«
9Izraelov kralj Jehoáš je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo,‹ pa je tam mimo šla divja zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat. 10Zares si udaril Edóma in tvoje srce te je povzdignilo. Uživaj v tem in ostani doma,
doma: hebr. pri svoji hiši.
kajti zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel ti in Juda s teboj?«
11Toda
[Okoli leta 826 pr. Kr.]
Amacjá ni hotel poslušati. Zato je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in on in Judov kralj Amacjá sta si drug drugemu pogledala v obraz pri Bet Šemešu,
[Bet Šemeš: hebr. hiša sonca.]
ki pripada Judu.
12Juda je bil premagan
premagan: hebr. udarjen.
pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojim šotorom.
13Izraelov kralj Jehoáš je ujel Judovega kralja Amacjája, sina Joáša, sina Ahazjája, pri Bet Šemešu, prišel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimskih velikih vrat do Vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev. 14Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so se našle v Gospodovi hiši, v zakladnicah kraljeve hiše in talce ter se vrnil v Samarijo.

15 Torej ostala izmed Jehoáševih dejanj, ki jih je storil, njegova moč in kako se je boril z Judovim kraljem Amacjájem, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 16Jehoáš je zaspal
[Okoli leta 825 pr. Kr.]
s svojimi očeti in z Izraelovimi kralji je bil pokopan v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jerobeám.

17 Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je po smrti Jehoáša, Izraelovega kralja, Joaházovega sina, živel petnajst let. 18Ostala Amacjájeva dela, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev? 19Torej p zoper njega so v Jeruzalemu skovali zaroto in pobegnil je v Lahíš, toda za njim so poslali v Lahíš in ga tam usmrtili. 20Prinesli
[Leta 810 pr. Kr.]
so ga na konjih in pokopan je bil s svojimi očeti v Jeruzalemu, v Davidovem mestu.

21 Vse Judovo ljudstvo je vzelo Azarjája,
Azarjája: tudi imenovanega, Uzíja; [hebr. Jahve je pomagal.]
,
s ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája.
22Zgradil je Elát in ga povrnil Judu, potem je kralj zaspal s svojimi očeti.

23 V petnajstem
[Leta 825 pr. Kr.]
letu Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina, je v Samariji začel kraljevati Jerobeám, Jehoášev sin, Izraelov kralj in kraljeval je enainštirideset let.
24Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši. 25Povrnil je Izraelovo pokrajino od vstopa v Hamát do morja ravnine, glede na besedo od Gospoda, Izraelovega Boga, ki jo je govoril po roki svojega služabnika Jona,
Jona: imenovanega Jonas.
,
v Amitájevega
[Amitáj: hebr. resnicoljuben.]
sina, preroka, ki je bil iz Gat Heferja.
26§
[Leta 822 pr. Kr.]
Kajti Gospod je videl Izraelovo stisko, da je bila ta zelo grenka, kajti tam ni bilo nobenega zaprtega, niti nobeden ni ostal, niti ni bilo pomočnika za Izrael.
27Gospod ni rekel, da bo Izraelovo ime izbrisal izpod neba, temveč jih je rešil po roki Jehoáševega sina Jerobeáma.

28 Torej preostala izmed Jerobeámovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, kako se je bojeval in kako je za Izrael obnovil Damask in Hamát, ki je pripadal Judu, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev? 29Jerobeám
[Leta 784 pr. Kr.]
je zaspal s svojimi očeti, z Izraelovimi kralji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Zaharija.
[Zaharija: hebr. Jahve se je spomnil.]
Copyright information for SloKJV