2Ki 3 | SloKJV | STEP | Torej Ahábov sin Jehorám je začel kraljevati nad Izraelom, v Samariji, v osemnajstem letu Judovega kralja Józafata in kraljeval je dvanajst let.

‏ 2 Kings 3

3. Poglavje

1 Torej Ahábov sin Jehorám ^{▼▼[Jehorám: hebr. od Jahveja vzgojen ali vzdignjen.]} je začel kraljevati nad Izraelom, v Samariji, v osemnajstem ^{▼▼[Leta 896 pr. Kr.]} letu Judovega kralja Józafata in kraljeval je dvanajst let. 2 Počel je zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor njegov oče in kakor njegova mati, kajti odstranil je Báalovo ^{▼▼Báalovo…: hebr. Báalov kip, ki ga.} podobo, ki jo je naredil njegov oče. 3 Kljub temu se je trdno držal grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; ni odšel od njih.

4 Moábski kralj Meša ^{▼▼[Meša…: hebr. varnost.]} je bil lastnik ovc in je Izraelovemu kralju dajal sto tisoč jagnjet in sto tisoč ovnov, [skupaj] z volno. 5 Toda pripetilo se je, ko je bil Aháb ^e mrtev, da se je moábski kralj uprl zoper Izraelovega kralja.

6 Kralj Jehorám je istočasno odšel iz Samarije in preštel ves Izrael. 7 Odšel ^{▼▼[Leta 895 pr. Kr.]} je in poslal k Judovemu kralju Józafatu, rekoč: »Moábski kralj se je uprl zoper mene. Ali hočeš iti z menoj v bitko zoper Moáb?« Rekel je: »Šel bom gor. Jaz ^g sem, kakor si ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo in moji konji kakor tvoji konji.« 8 Rekel je: »Po kateri poti bomo šli gor?« Odgovoril je: »Po poti skozi edómsko divjino.« 9 Tako so Izraelov kralj, Judov kralj in edómski kralj odšli in zaokrožili sedemdnevno potovanje in tam ni bilo vode za vojsko in živino, ki ^{▼▼ki…: hebr. pri njihovih stopalih.} jim je sledila. 10 Kralj Izraela je rekel: »Gorje, da je te tri kralje Gospod poklical skupaj, da jih izroči v roko Moába!« 11 Toda Józafat je rekel: »Mar ni tukaj Gospodovega preroka, da bi po njem lahko poizvedel od Gospoda?« Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril in rekel: »Tukaj je Šafátov sin Elizej, ki je izlival vodo na Elijeve roke.« 12 Józafat je rekel: »Z njim je Gospodova beseda.« Tako so Izraelov kralj, Józafat in edómski kralj odšli dol k njemu. 13 Elizej je rekel Izraelovemu kralju: »Kaj imam s teboj? Spravi se k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere.« Izraelov kralj pa mu je rekel: »Ne, kajti Gospod je te tri kralje sklical skupaj, da jih izroči v roko Moába.« 14 Elizej je rekel: »Kakor živi Gospod nad bojevniki, pred katerim stojim, zagotovo, če se ne bi oziral na prisotnost Judovega kralja Józafata, ne bi pogledal proti tebi niti te ne bi videl. 15 Toda sedaj mi privedi glasbenika, ki igra na strune.« In pripetilo se je, ko je glasbenik igral, da je nadenj prišla Gospodova roka. 16 Rekel je: »Tako govori Gospod: ›To dolino naredite polno jarkov.‹ 17 Kajti tako govori Gospod: ›Ne boste videli vetra niti ne boste videli dežja, vendar bo ta dolina napolnjena z vodo, da boste lahko pili, tako vi, vaše govedo in vaše živali.‹ 18 To pa je le majhna stvar v Gospodovih očeh. Tudi Moábce bo izročil v vašo roko. 19 Udarili boste vsako utrjeno mesto in vsako izbrano mesto in posekali vsako dobro drevo in zamašili vse vodnjake in vsak dober kraj dežele oškodovali ^{▼▼oškodovali: hebr. užalostili.} s kamni.«

20 Pripetilo se je zjutraj, ko je bila darovana jedilna daritev, glej, da je prišla voda po poti iz Edóma in dežela je bila napolnjena z vodo.

21 Ko so vsi Moábci slišali, da so prišli gor kralji, da se bojujejo zoper njih, so zbrali ^{▼▼zbrali…: hebr. bili sklicani skupaj vsi.} vse, ki so si ^{▼▼si…: hebr. se opasali s pasom in starejše.} bili zmožni nadeti bojno opremo in starejše in so se razpostavili na meji. 22 Vstali so zgodaj zjutraj in sonce je sijalo na vodo in Moábci so vodo na drugi strani videli tako rdečo kakor kri. 23 Rekli so: »To je kri. Kralji so zagotovo umorjeni ^{▼▼umorjeni: hebr. uničeni.} in so udarili drug drugega. Sedaj torej Moáb, k plenu.« 24 Ko pa so prišli k taboru Izraelcev, so se Izraelci dvignili in udarili Moábce, tako da so le-ti pred njimi pobegnili. Toda šli ^{▼▼šli…: ali, udarili so v njej, celo pobijali.} so naprej in pobijali Moábce, celo v njihovi deželi. 25 Podirali so mesta in na vsak dober kos dežele je vsak mož vrgel svoj kamen in napolnili so jo in zamašili so vse vodnjake in podrli vsa dobra drevesa, samo ^{▼▼samo…: hebr. dokler ni pustil svojih kamnov v Kir Heresu.} v Kir Heresu so pustili njegovo kamenje, vendar so okrog njega šli pračarji in ga udarili.

26 Ko je moábski kralj videl, da je bila bitka zanj prehuda, je s seboj vzel sedemsto mož, ki so izdirali meče, da se prebijejo k edómskemu kralju. Toda niso mogli. 27 Potem je vzel svojega najstarejšega sina, ki naj bi zakraljeval namesto njega in ga na obzidju daroval v žgalno daritev. In tam je bilo veliko ogorčenje zoper Izrael in odšli so od njega in se vrnili k svoji lastni deželi.