2Sa 3 | SloKJV | STEP | Torej tam je bila dolga vojna med Savlovo hišo in Davidovo hišo, toda David je postajal močnejši in močnejši, Savlova hiša pa je postajala šibkejša in šibkejša.

‏ 2 Samuel 3

3. Poglavje

1 Torej tam je bila dolga vojna med Savlovo hišo in Davidovo hišo, toda David je postajal močnejši in močnejši, Savlova hiša pa je postajala šibkejša in šibkejša.

2 Davidu so se v Hebrónu rodili sinovi. Njegov prvorojenec je bil Amnón; ^{▼▼[Amnón: hebr. Zvest.]} od Jezreélke Ahinóam; ^{▼▼[Ahinóam: hebr. Brat prijetnosti.]} 3 in njegov drugi Kiláb ^{▼▼Kiláb: ali, Daniel; [Kiláb: hebr. Zadržan očetu.]} od Abigájile, žene Karmelčana Nabála in tretji Absalom, ^{▼▼[Absalom: hebr. Oče miru, to je, Prijateljski.]} sin Maáhe, hčere gešurskega kralja Talmája; 4 in četrti Adoníja, ^{▼▼[Adoníja: hebr. Gospod, to je oboževalec Jahveja.]} Hagítin sin; in peti Šefatjá, ^{▼▼[Šefatjá: hebr. Jahve je sodil.]} sin Abitále; ^{▼▼[Abitále: hebr. Oče rose.]} 5 in šesti Jitreám ^{▼▼[Jitreám: hebr. Odličnost ljudstva.]} od Davidove žene Egle. Ti so bili rojeni Davidu v Hebrónu.

6 Pripetilo se je, medtem ko je bila vojna med Savlovo hišo in Davidovo hišo, da je Abnêr sebe naredil močnega za Savlovo hišo.

7 Savel je imel priležnico, ki ji je bilo ime Ricpa, ⁱ Ajájeva hči in Iš Bošet je rekel Abnêrju: »Zakaj si odšel k priležnici mojega očeta?« 8 Potem je bil Abnêr zelo ogorčen zaradi besed Iš Bošeta in je rekel: »Mar sem pasja glava, ko ta dan zoper Juda izkazujem prijaznost hiši tvojega očeta Savla, njegovim bratom in njegovim prijateljem in te nisem izročil v Davidovo roko, da me danes obsojaš s krivdo glede te ženske? 9 Tako stori Bog Abnêrju in še več, razen če, kakor je Gospod prisegel Davidu, celo tako jaz storim njemu, 10 da se kraljestvo prestavi od Savlove hiše in da postavi Davidov prestol čez Izraela in čez Juda, od Dana, celo do Beeršébe.« 11 In ni mogel Abnêrju ponovno odgovoriti besede, ker se ga je bal.

12 Abnêr pa je v svojem imenu poslal ^{▼▼[Leta 1048 pr. Kr.]} poslance k Davidu, rekoč: »Čigava je ta dežela?« Rekoč tudi: »Skleni zavezo z menoj in glej, moja roka bo s teboj, da k tebi privedem ves Izrael.«

13 Rekel je: »Dobro. Jaz bom sklenil zavezo s teboj, toda od tebe zahtevam eno stvar, to ^{▼▼to…: hebr. rekoč.} je: ›Ne boš videl mojega obraza, razen če mi najprej ne pripelješ Savlove hčere Mihále, ko prideš, da vidiš moj obraz.‹« 14 David je poslal poslance k Savlovemu sinu Iš Bošetu, rekoč: »Izroči mi mojo ženo Mihálo, ki sem si jo zaročil za sto ^l prednjih kožic Filistejcev.« 15 Iš Bošet je poslal in jo vzel od njenega soproga, torej od Lajiševega sina Paltíela. ^{▼▼Paltiel: tudi imenovan, Paltí; [Paltiel: hebr. Osvoboditev ob Boga.]
,} ⁿ 16 Njen soprog je odšel skupaj ^{▼▼skupaj…: gredoč in jokajoč.} z njo, jokajoč za njo, do Bahuríma. Potem mu je Abnêr rekel: »Pojdi, vrni se.« In se je vrnil.

17 Abnêr je imel pogovor z Izraelovimi starešinami, rekoč: »V preteklih ^{▼▼V preteklih…: hebr. Tako včeraj kakor tretji dan.} časih ste iskali za Davidom, da bi bil kralj nad vami. 18 Sedaj torej to storite, kajti Gospod je govoril o Davidu, rekoč: ›Po roki svojega služabnika Davida bom rešil svoje ljudstvo Izraela iz roke Filistejcev in iz roke vseh njihovih sovražnikov.‹« 19 Abnêr je govoril tudi na ušesa Benjamina in Abnêr je odšel, da govori tudi na Davidova ušesa v Hebrónu. Vse to se je zdelo dobro Izraelu in to se je zdelo dobro celotni Benjaminovi hiši. 20 Tako je Abnêr prišel k Davidu v Hebrón in z njim dvajset mož. David je naredil zabavo za Abnêrja in može, ki so bili z njim. 21 Abnêr je rekel Davidu: »Vstal bom in šel in ves Izrael bom zbral k svojemu gospodu kralju, da bodo lahko s teboj sklenili zavezo in da boš lahko kraljeval nad vsem, kar si tvoje srce želi.« David je poslal Abnêrja proč in ta je odšel v miru.

22 Glej, Davidovi služabniki in Joáb so prišli iz zasledovanja krdela in s seboj prinesli velik plen, toda Abnêr ni bil z Davidom v Hebrónu, kajti poslal ga je proč in ta je odšel v miru. 23 Ko so prišli Joáb in vsa vojska, ki je bila z njim, so Joábu povedali, rekoč: »Nerov sin Abnêr je prišel h kralju in ta ga je poslal proč in je odšel v miru.« 24 Potem je Joáb prišel h kralju in rekel: »Kaj si storil? Glej, Abnêr je prišel k tebi. Zakaj je to, da si ga poslal proč in je on popolnoma izginil? 25 Ti poznaš Nerovega sina Abnêrja, da je prišel, da te zavede in da spozna tvoja odhajanja in tvoja prihajanja in da spozna vse, kar delaš.« 26 Ko je Joáb prišel od Davida, je za Abnêrjem poslal poslance, ki so ga ponovno privedli od vodnjaka Sire. Toda David tega ni vedel. 27 Ko se je Abnêr vrnil v Hebrón, ga je Joáb ^q vzel na stran, v velika vrata, da bi tiho ^{▼▼tiho: ali, miroljubno.} govoril z njim in ga tam udaril pod petim rebrom, da je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaéla. ^s

28 Potem ko je David to slišal, je rekel: »Jaz in moje kraljestvo sva brez krivde pred Gospodom na veke pred krvjo ^{▼▼krvjo: hebr. krvjo [množina.]} Nerovega sina Abnêrja. 29 Ta naj počiva na Joábovi glavi in na vsej hiši njegovega očeta in naj iz Joábove hiše ne zmanjka ^{▼▼zmanjka…: hebr. bo odrezan nihče.} tistega, ki ima izliv ali je gobavec ali se naslanja na palico ali pada na meč ali mu primanjkuje kruha.« 30 Tako sta Joáb in njegov brat Abišáj umorila Abnêrja, ker je ubil njunega brata Asaéla ^v v bitki pri Gibeónu.

31 David je rekel Joábu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: »Pretrgajte svoja oblačila in se opašite z vrečevino in žalujte pred Abnêrjem.« In sam kralj David je sledil mrtvaškemu ^{▼▼mrtvaškemu…: hebr. mrtvaški postelji.} odru. 32 Abnêrja so pokopali v Hebrónu. Kralj je povzdignil svoj glas in jokal nad Abnêrjevim grobom in vse ljudstvo je jokalo. 33 Kralj je žaloval nad Abnêrjem in rekel: »Je Abnêr umrl, kakor umira bedak? 34 Tvoje roke niso bile zvezane niti tvoja stopala, vklenjena v okove. Kakor mož pada pred zlobneži, ^{▼▼zlobneži: hebr. otroci krivičnosti.} tako padaš ti.« In vse ljudstvo je ponovno jokalo nad njim. 35 Ko je vse ljudstvo prišlo, da povzročijo Davidu, da jé hrano, medtem ko je bil še dan, je David prisegel, rekoč: »Tako naj mi Bog stori in še več, če okusim kruh ali karkoli drugega, dokler sonce ne zaide.« 36 Vse ljudstvo je to opazilo in to jim ^{▼▼jim…: hebr. je bilo dobro v njihovih očeh.} je ugajalo, kakor karkoli je kralj storil, je vsemu ljudstvu ugajalo. 37 Kajti vse ljudstvo in ves Izrael je ta dan razumelo, da to ni bilo od kralja, da umori Nerovega sina Abnêrja. 38 Kralj je rekel svojim služabnikom: »Ali ne veste, da je ta dan tukaj v Izraelu padel princ in velik mož? 39 Jaz sem ta dan šibek, ^{▼▼šibek: hebr. nežen.} čeprav maziljen kralj in ti možje, Cerújini sinovi, so pretežki zame. Gospod bo hudodelca nagradil glede na njegovo zlobnost.«