Ecc 1 | SloKJV | STEP | Besede Pridigarja, Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu.

‏ Ecclesiastes 1

1. Poglavje

1 Besede Pridigarja, ^{▼▼[Pridigarja: hebr. Kohelet.]} Davidovega sina, kralja v Jeruzalemu. ^{▼▼[Okoli leta 977 pr. Kr.]} 2 ^c »Ničevost ničevosti,« pravi Pridigar, »ničevost ničevosti; vse je ničevost.« 3 ^d Kakšno korist ima človek od vsega svojega truda, ki se ga loteva pod soncem?

4 En rod mineva in drug rod prihaja, ^e toda zemlja ostaja na veke. 5 Tudi sonce vzhaja in sonce gre dol in hiti ^{▼▼hiti: hebr. sopiha.} k svojemu kraju, kjer vstaja. 6 Veter gre proti jugu in se obrača k severu, nenehno se vrti naokoli in veter se ponovno vrača, glede na svoje kroge. 7 § ^g Vse reke tečejo v morje, vendar morje ni polno; na kraj, od koder reke prihajajo, tja se ^{▼▼se…: hebr. ponovno odidejo.} ponovno vrnejo. 8 Vse stvari so polne truda, človek tega ne more izreči. Oko ni nasičeno z gledanjem niti uho nasičeno s poslušanjem.

9 ⁱ Stvar, ki je bila, to je ta, ki bo in to, kar je storjeno, je to, kar bo storjeno, in pod soncem ni nobene nove stvari. 10 Ali je katerakoli stvar, o čemer bi bilo lahko rečeno: »Glej, to je novo? To je bilo že od starih časov, ki so bili pred nami.« 11 Ni spominjanja o prejšnjih stvareh niti ne bo kakršnegakoli spominjanja o stvareh, ki pridejo s tistimi, ki bodo prišle potem.

12 Jaz, Pridigar, sem bil kralj nad Izraelom v Jeruzalemu. 13 Izročil sem svoje srce, da išče in preiskuje z modrostjo glede vseh stvari, ki so storjene pod nebom. To bolečo muko je Bog izročil človeškim sinovom, da bi ^{▼▼bi…: ali, jih užalosti.} bili vežbani s tem. 14 Videl sem vsa dela, ki so storjena pod soncem in glej, vse je ničevost in draženje duha. 15 ^k To, kar je skrivljeno, ne more biti izravnano; in to, kar je pomanjkljivo, ^{▼▼pomanjkljivo: hebr. okvarjeno.} ne more biti prešteto. 16 Posvetoval sem se s svojim lastnim srcem, rekoč: »Glej! Prišel sem k velikemu premoženju in prejel sem ^m več modrosti kakor vsi tisti, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. Da, moje srce je imelo ^{▼▼imelo…: hebr. videlo mnogo.} sijajno izkušnjo modrosti in spoznanja. 17 ^o Izročil sem svoje srce, da spoznam modrost in da spoznam norost in neumnost. Zaznal sem, da je tudi to draženje duha. 18 Kajti v mnogi modrosti je mnogo žalosti in kdor povečuje spoznanje, povečuje bridkost.«