Hebrews 9

9. Poglavje

1Torej prva zaveza je resnično imela tudi odredbe
odredbe: ali, obrede.
o bogoslužju in posvetnem svetišču.
2Kajti postavljeno je bilo šotorsko svetišče; prvo, v katerem je bil svečnik in miza ter hlebi navzočnosti; kar je imenovano Svetišče.
Svetišče: ali, Sveto.
3Za drugim zagrinjalom pa šotorsko svetišče, ki se imenuje Najsvetejše; 4ki je imelo zlato kadilnico in skrinjo zaveze v celoti prevlečeno z zlatom, v kateri je bila zlata posoda, ki je imela mano in Aronova palica, ki je vzbrstela ter plošči zaveze; 5in nad njo keruba slave, ki zasenčujeta sedež milosti [skrinje zaveze]; o katerem sedaj ne moremo podrobno govoriti. 6Torej ko so bile te stvari tako odrejene, so duhovniki, opravljajoč službo Bogu, vedno šli v prvo šotorsko svetišče. 7Toda v drugo je véliki duhovnik odšel sam, enkrat vsako leto, ne brez krvi, ki jo je daroval zase in za grehe ljudi. 8Sveti Duh tako naznanja, da pot v najsvetejše še ni bila razodeta, dokler je še stalo prvo šotorsko svetišče. 9Ta je bil podoba za tedaj pripravljeni čas, v katerem so bili darovani tako darovi kakor žrtve, ki niso mogli storiti popolnega, kar se tiče vesti, tistega, ki je službo opravljal. 10To je veljalo samo za jedi in pijače in številna umivanja ter mesene odredbe,
odredbe: ali, obrede, ali, ceremonije.
naložene nanje do časa preureditve.
11Toda Kristus, ki je prišel [kot] véliki duhovnik prihodnjih dobrih stvari, z večjim in popolnejšim šotorskim svetiščem, ne narejenim z rokami, to se pravi, ne od te zgradbe; 12niti ne s krvjo koz in telet, temveč je s svojo lastno krvjo enkrat vstopil v sveti prostor in za nas dosegel večno odkupitev. 13Kajti če kri bikov in kozlov ter pepel telice, škropeč nečiste, posvečuje do očiščenja mesa; 14koliko bolj bo Kristusova kri, ki je po večnem Duhu samega sebe brez madeža
madeža: ali, krivde.
daroval Bogu, očistila vašo vest pred mrtvimi deli, da služite živemu Bogu?
15In zaradi tega razloga je on posrednik nove zaveze, da bi s pomočjo smrti, za odkupitev od prestopkov, ki so bili pod prvo zavezo, tisti, ki so poklicani, lahko prejeli obljubo večne dediščine. 16Kajti kjer je oporoka, tam mora biti tudi
tudi…: ali, privedena v potrebo tudi smrt.
potreba po smrti oporočnika.
17Kajti oporoka je veljavna potem, ko so ljudje mrtvi; sicer nima nobene moči, vse dokler oporočnik živi. 18Nakar niti prva zaveza ni bila posvečena
posvečena: ali, očiščena.
brez krvi.
19Kajti ko je Mojzes vsem ljudem govoril vsak predpis, glede na postavo, je vzel kri telet in kozlov, z vodo in škrlatno
[škrlatna: rdeča barva z vijoličastim ali oranžnim odtenkom.]
volno ter izop in poškropil tako knjigo kakor vse ljudi,
20rekoč: »To je kri zaveze, ki vam jo je Bog ukazal.« 21Poleg tega je s krvjo poškropil tako šotorsko svetišče kakor vse posode za služenje. 22In skoraj vse stvari se po postavi očiščuje s krvjo; in brez prelivanja krvi ni odpuščanja. 23Bilo je torej potrebno, da naj bi bili vzori stvari v nebesih očiščeni s temi; toda same nebeške stvari [pa] z boljšimi žrtvami kakor te. 24Kajti Kristus ni vstopil v svete prostore, narejene z rokami, ki so slike resničnih; temveč v sama nebesa, da se sedaj za nas pokaže v Božji prisotnosti. 25Niti ne, da bi samega sebe pogosto daroval, kakor véliki duhovnik vsako leto s krvjo drugih vstopa v sveti prostor; 26kajti potem bi moral od ustanovitve sveta pogosto trpeti. Toda sedaj se je prikazal enkrat ob koncu sveta, da z žrtvovanjem samega sebe odstrani greh. 27In kakor je določeno ljudem enkrat umreti, toda po tem sodba; 28tako je bil Kristus enkrat darovan, da nosi grehe mnogih; in tem, ki ga pričakujejo, se bo drugič prikazal brez greha v rešitev duš.
Copyright information for SloKJV