‏ Isaiah 26

26. Poglavje

1Na tisti dan
[Okoli leta 712 pr. Kr.]
bo ta pesem prepevana v Judovi deželi: »Imamo močno mesto; rešitev duše bo Bog določil za zidove in branike.
2Odprite velika vrata, da bo pravičen narod, ki varuje resnico,
resnico: hebr. resnice.
lahko vstopil.
3Ohranil ga boš v popolnem
popolnem…: hebr. miru, miru.
miru, čigar um
um: ali, misel, ali, zamisel.
se zadržuje na tebi, ker on zaupa vate.
4Zaupajte v Gospoda na veke, kajti v Gospodu Jahveju je večna
večna…: hebr. skala vekov.
moč.

5 Kajti on poniža tiste, ki prebivajo na višavi; vzvišeno mesto, polaga ga nizko, polaga ga nizko, celó k tlom; prinaša ga celo k prahu. 6Stopalo ga bo pomendralo, celó stopalo revnega in koraki pomoči potrebnih.« 7Pot pravičnih je poštenost. Ti, najpokončnejši, tehtaš stezo pravičnih. 8Da, na poti tvojih sodb, oh Gospod, smo čakali nate; hrepenenje naše duše je k tvojemu imenu in k spominu nate. 9S svojo dušo sem te želel ponoči; da, s svojim duhom znotraj sebe te bom iskal zgodaj, kajti ko so tvoje sodbe na zemlji, se bodo prebivalci zemeljskega [kroga] f učili pravičnosti. 10Naj bo naklonjenost pokazana zlobnemu, vendar se ne bo naučil pravičnosti. V deželi poštenosti bo ravnal nepravično in ne bo gledal Gospodovega veličanstva. 11Gospod, kadar je tvoja roka dvignjena, ne bodo videli. Toda videli bodo in bodo osramočeni zaradi svoje zavisti nad
nad…: ali, napram tvojemu ljudstvu.
ljudstvom; da, požrl jih bo ogenj tvojih sovražnikov.

12 Gospod, ti nam hočeš določiti mir, kajti naredil si tudi vsa naša dela v
v: ali, za.
nas.
13Oh Gospod, naš Bog, drugi gospodarji poleg tebe so imeli gospostvo nad nami, toda samo po tebi bomo naredili omembo tvojega imena. 14Mrtvi so, ne bodo živeli; preminuli so, ne bodo vstali. Zato si jih obiskal, uničil in storil, da ves spomin nanje izgine. 15Povečal si narod, oh Gospod, ti si povečal narod. Proslavljen si. Odstranil si ga daleč, k vsem koncem zemlje. 16Gospod, v stiski so te obiskali, izlili so molitev,
molitev: hebr. skriven govor.
ko je bilo nad njimi tvoje karanje.
17Kakor je nosečnica, ko se približuje čas njenega poroda, v bolečini in vpije v svojih ostrih bolečinah, tako smo bili mi v tvojem pogledu, oh Gospod. 18Bili smo z otrokom, bili smo v bolečini, tako smo, kakor bi rodili veter; na zemlji nismo dosegli nobene osvoboditve; niti prebivalci zemeljskega [kroga] j niso padli. 19Tvoji mrtvi možje bodo živeli, skupaj z mojim truplom bodo vstali. Zbudite se in pojte, vi, ki prebivate v prahu, kajti tvoja rosa je kakor rosa zelišč in zemlja bo izvrgla mrtve.

20 Pridite, moje ljudstvo, vstopite v svoje sobe in zaprite svoja vrata naokoli sebe. Skrijte se, kakor bi bilo za kratek trenutek, dokler ne bo ogorčenje minilo. 21Kajti, glejte, Gospod prihaja k iz svojega kraja, da kaznuje prebivalce zemlje zaradi njihove krivičnosti. Tudi zemlja bo razkrila svojo kri
kri: hebr. kri [množina.]
in ne bo več pokrivala svojih umorjenih.
Copyright information for SloKJV