Isa 6 | SloKJV | STEP | V letu, ko je kralj Uzíjah umrl, sem videl tudi Gospoda sedeti na prestolu, visokega in dvignjenega in njegova vlečka je napolnila tempelj.

n Mt 13,14; Mr 4,12; Lk 8,10; Jn 12,40; Apd 28,26; Rim 11,8

Isaiah 6

6. Poglavje

1 V letu, ^{▼▼[Okoli leta 758 pr. Kr.]} ko je kralj Uzíjah umrl, sem videl ^b tudi Gospoda sedeti na prestolu, visokega in dvignjenega in njegova ^{▼▼njegova…: ali, krajce njegovega oblačila napolniti tempelj.} vlečka je napolnila tempelj. 2 Nad njim so stali serafi. Vsak je imel šest peruti. Z dvema je pokril svoj obraz in z dvema je pokril svoja stopala in z dvema je letel. 3 Eden ^{▼▼Eden…: hebr. Ta je vzklikal k temu.} je vzklikal drugemu in govoril: »Svet, ^e svet, svet je Gospod nad bojevniki. Celotna ^{▼▼Celotna…: hebr. Njegova slava je polnost celotne zemlje.} zemlja je polna njegove slave.« 4 Podboji vrat ^{▼▼vrat: hebr. pragov.} so se premaknili ob glasu tistega, ki je vpil in hiša je bila napolnjena z dimom.

5 Potem sem rekel: »Gorje meni! Kajti onemel ^{▼▼onemel: hebr. odrezan.} sem, ker sem človek nečistih ustnic in prebivam v sredi ljudstva nečistih ustnic, kajti moje oči so videle kralja, Gospoda nad bojevniki.« 6 Potem je priletel k meni eden izmed serafov, ki ^{▼▼ki…: hebr. in v svoji roki je imel žerjavico.} je imel v svoji roki žerjavico, ki jo je s kleščami vzel od oltarja. 7 To ^{▼▼To…: hebr. Storil je, da se je to dotaknilo mojih ust.} je položil na moja usta in rekel: »Glej, to se je dotaknilo tvojih ustnic in tvoja krivičnost je odvzeta proč in tvoj greh je očiščen.« 8 Slišal sem tudi glas od Gospoda, rekoč: »Koga naj pošljem in kdo bo šel za nas?« ^k Potem sem rekel: »Tukaj ^{▼▼Tukaj…: hebr. Glej mene.} sem, pošlji mene.«

9 Rekel je: »Pojdi in povej temu ljudstvu: ›Resnično, ^{▼▼Resnično: Brez prenehanja poslušate itd: hebr. V poslušanju itd.} poslušajte, ⁿ toda ne razumite in resnično glejte, pa ne zaznajte. 10 Naredi srce tega ljudstva debelo in njihova ušesa naredi težka in zapri njihove oči, da ne bi videli s svojimi očmi in [ne bi] slišali s svojimi ušesi in [ne bi] razumeli s svojim srcem in ne bi bili spreobrnjeni in ne bi bili ozdravljeni.‹« 11 Tedaj sem rekel: »Gospod, doklej?« Odgovoril je: »Dokler ne bodo mesta opustošena, brez prebivalca in hiše brez človeka in ne bo dežela popolnoma ^{▼▼popolnoma…: hebr. zapuščena z zapuščenostjo.} zapuščena 12 in Gospod je ljudi odstranil daleč proč in tam bo veliko zapuščanja v sredi dežele.

13 Toda vendar bo v njej desetina in ta ^{▼▼ta…: ali, ko se je vrnila in bila prebrskana.} se bo vrnila in bo požrta; kakor terebinta in kakor hrast, katerega snov ^{▼▼snov: ali, zaloga ali deblo.} je v njiju, ko odvržeta svoje listje, tako bo sveto seme snov le-tega.«