Jeremiah 12
12. Poglavje
1Pravičen si ti, oh Gospod, ko se pravdam s teboj, vendar mi pusti govoriti ▼▼govoriti…: ali, razlog primera s teboj.
s teboj o tvojih sodbah: »Zakaj b pot zlobnih uspeva? Zakaj so srečni vsi tisti, ki postopajo zelo zahrbtno?« 2Zasadil si jih, da, zakoreninili so se, rastejo, ▼▼rastejo: hebr. gredo naprej.
da, prinašajo sad. Blizu si v njihovih ustih in daleč od njihovih notranjosti. 3Toda ti, oh Gospod, me poznaš, d videl si me in preizkusil si moje srce do ▼▼do…: hebr. s teboj.
tebe. Potegni jih ven kakor ovce za klanje in jih pripravi za dan klanja. 4Doklej bo dežela žalovala in zelišča vsakega polja venela zaradi f zlobnosti tistih, ki prebivajo v njej? Živali so použite in ptice, ker so rekli: »Ne bo videl našega zadnjega konca.« 5 »Če si tekel s pešci in če so te utrudili, kako lahko potem tekmuješ s konji? In če so te utrudili v deželi miru, v kateri zaupaš, kako boš potem storil v naraščanju Jordana? 6Kajti celo tvoji g bratje in hiša tvojega očeta, celo oni so zahrbtno postopali s teboj; da, za teboj so poklicali ▼▼poklicali: ali, obširno klicali.
množico. Ne verjemi jim, čeprav ti govorijo lepe ▼▼lepe: hebr. dobre.
besede. 7 Zapustil sem svojo hišo, zavrgel svojo dediščino, srčno ▼▼srčno…: hebr. ljubezen.
ljubljeno svoje duše sem predal v roko njenih sovražnikov. 8Moja dediščina mi je kakor lev v gozdu; ta vpije ▼▼vpije…: ali, kriči: hebr. daje ven svoj glas.
proti meni, zatorej sem jo zasovražil. 9Moja dediščina mi je kakor lisasta ▼▼lisasta…: ali, ptica s kremplji.
ptica, ptice naokoli so zoper njo. Pridite, zberite se vse ve zveri polja, pridite ▼▼pridite: ali, dajte jim, da pridejo.
žret. 10Mnogo pastirjev je uničilo moj vinograd, moj delež so pomendrali pod stopalom, moj prijeten ▼▼prijeten: hebr. zaželeni.
delež so naredili zapuščeno divjino. 11Naredili so jo zapuščeno in zapuščena je žalovala k meni; celotna dežela je zapuščena, ker si noben človek tega ne jemlje k srcu. 12Plenilci so skozi divjino prišli na vse visoke kraje, kajti Gospodov meč bo požiral od enega konca dežele celo do drugega konca dežele; nobeno meso ne bo imelo miru. 13Sejali o so pšenico, toda želi bodo trnje; položili so se v bolečino, toda ne bo jim koristilo. Sram jih ▼▼jih…: ali, te.
bo tvojih poplačil, zaradi krute Gospodove jeze.« 14 Tako govori Gospod zoper vse moje hudobne sosede, ki se dotikajo dediščine, za katero sem svojemu ljudstvu Izraelu dal, da jo podeduje: »Glej, izruval q jih bom iz njihove dežele in Judovo hišo bom izruval izmed njih. 15Potem ko jih bom izruval, se bo zgodilo, da se bom vrnil in imel sočutje z njimi in jih bom ponovno privedel, vsakega človeka k njegovi dediščini in vsakega človeka k njegovi deželi. 16In zgodilo se bo, če se bodo marljivo učili poti mojega ljudstva, da bodo prisegali pri mojem imenu: ›Gospod živi,‹ kakor so oni učili moje ljudstvo, da prisega pri Báalu, potem bodo pozidani v sredi mojega ljudstva. 17Toda če ne bodo ubogali, r bom popolnoma izruval in uničil ta narod,« govori Gospod.
Copyright information for
SloKJV