Jeremiah 8

8. Poglavje

1»Ob tistem času,« govori Gospod, »bodo prinesli iz njihovih grobov kosti Judovega kralja, kosti njegovih princev, kosti duhovnikov, kosti prerokov in kosti prebivalcev [prestolnice] Jeruzalem 2in raztrosili jih bodo pred soncem, luno in vso vojsko neba, ki so jih ljubili, ki so jim služili, za katerimi so hodili, ki so jih iskali in ki so jih oboževali; ne bodo zbrane niti pokopane, le-te bodo za gnoj na obličju zemlje. 3Ves preostanek tistih, ki ostanejo od te zlobne družine, ki ostanejo v vseh krajih, kamor sem jih pognal, bodo raje izbrali smrt kakor življenje,« govori Gospod nad bojevniki.

4 Poleg tega jim boš rekel: ›Tako govori Gospod: ›Ali bodo padli in ne vstali? Ali se bo obrnil proč in ne vrnil? 5Zakaj je potem to ljudstvo iz [prestolnice] Jeruzalem zdrknilo nazaj z neprestanim odpadom? Trdno se držijo prevare, zavračajo, da bi se vrnili. 6Prisluhnil sem in slišal, toda niso pravilno govorili. Noben človek se ni pokesal od svoje zlobnosti, rekoč: ›Kaj sem storil?‹ Vsak se je obrnil k svoji smeri, kakor konj hiti v bitko. 7Da, štorklja a na nebu pozna svoje določene čase, grlica, žerjav in lastovka obeležujejo čas svojega prihajanja, toda moje ljudstvo ne pozna Gospodove sodbe. 8Kako pravite: ›Modri smo in z nami je Gospodova postava?‹ Glej, zagotovo jo je
je…: ali, napačno pisalo pisarjev dela za neresnico.
on naredil zaman, pisalo pisarjev je zaman.
9Modri
Modri…: ali, Ali so bili osramočeni itd.
,
d možje so osramočeni, zaprepadeni in ujeti. Glej, zavrnili so Gospodovo besedo in kakšna
kakšna…: hebr. modrost kakšne stvari.
modrost je v njih?
10Zato bom njihove žene dal drugim in njihova polja tistim, ki jih bodo podedovali. Kajti vsak, od najmanjšega celo do največjega, se nagiba k pohlepu, od preroka celo do duhovnika, vsak f postopa napačno. 11Kajti površno so ozdravili g rano hčere mojega ljudstva, rekoč: ›Mir, h mir,‹ ko tam ni miru. 12Mar so bili osramočeni, i ko so zagrešili ogabnost? Ne, sploh niso bili osramočeni niti niso mogli zardeti. Zato bodo padli med tistimi, ki padajo. V času njihovega obiskanja bodo vrženi dol,‹ govori Gospod.

13 § ›Zagotovo
Zagotovo: ali, V zbiranju.
jih bom použil,‹ govori Gospod: ›tam ne bo grozdja na k trti niti fig na figovem drevesu l in list bo ovenel; in stvari, ki sem jim jih dal, bodo šle proč od njih.‹«
14Zakaj mirno sedimo? Zberite se in dajmo, vstopimo v obrambna mesta in tam bodimo tiho, kajti Gospod, naš Bog, nas je položil v molk in nam dal za piti vodo m iz žolča,
žolča: ali, strupa.
ker smo grešili zoper Gospoda.
15Iskali o smo mir, toda nič dobrega ni prišlo, in na čas zdravja, pa glej težava! 16»Prhanje njihovih konj je bilo slišati od Dana. p Celotna zemlja je trepetala ob zvoku rezgetanja njegovih močnih, kajti prišli so in požrli deželo in vse,
vse…: hebr. njeno polnost.
kar je v njej; mesto in tiste, ki prebivajo v njem.
17Kajti glejte, jaz bom med vas poslal kače, strupene kače, ki ne bodo očarane r in te vas bodo pikale,« govori Gospod.

18 Ko bi se želel tolažiti zoper bridkost, je moje srce oslabelo v
v: hebr. na.
meni.
19Glej, glas vpitja hčere mojega ljudstva zaradi tistih,
tistih…: hebr. dežele tistih, ki so daleč proč.
ki prebivajo v daljni deželi: ›Mar ni Gospoda na Sionu? Ali ni njen kralj v njej?‹ Zakaj so me do jeze dražili s svojimi rezanimi podobami in s tujimi ničevostmi?
20Žetev je mimo, poletje je končano, mi pa nismo rešeni. 21Zaradi zloma hčere mojega ljudstva sem zlomljen, črn sem, osuplost se me je polastila. 22Mar ni balzama u v Gileádu, ali tam ni nobenega zdravnika? Zakaj potem zdravje hčere mojega ljudstva ni povrnjeno?
povrnjeno: hebr. odšlo gor?
Copyright information for SloKJV