Judova splošna poslanica

[Borite se! Prepirajte se! Bojujte se! Ko se pojavi odpadništvo, ko se pojavijo lažni učitelji, ko je Božja resnica napadena, je čas za boj za vero. Samo verniki, ki so duhovno ›v kondiciji‹, se lahko odzovejo pozivu. Na začetku svojega pisma se Juda osredotoča na skupno odrešenje vernikov, nato pa se čuti dolžnega, da jih izzove, naj se borijo za vero. Nevarnost je resnična. V Cerkev so se prikradli lažni učitelji, ki Božjo milost spreminjajo v neomejeno dovoljenje, da delajo, kar se jim zljubi. Juda take ljudi spomni na Božje ravnanje z nevernim Izraelom, neposlušnimi angeli ter zlobnima Sódomo in Gomoro. Spričo takšne nevarnosti se kristjani ne smejo pustiti presenetiti. Izziv je velik, vendar je velik tudi Bog, ki jih lahko obvaruje pred spotikanjem.

Grški naslov Iouda, ›od Juda‹, izhaja iz imena Ioudas, ki se pojavi v prvi vrstici. To ime, ki ga lahko prevedemo kot Juda ali Judas, je bilo v prvem stoletju priljubljeno zaradi Juda Makabejca (umrl leta 160 pred Kristusom), vodje judovskega upora proti Siriji med Makabejskim uporom.

1. Potegujte se za resnično vero (1,1–4).

2. Pazite se lažnih učiteljev (1,5–19).

3. Kako se boriti za vero (1,20–25).]

Jude

1. Poglavje

1§ Juda,
[Okoli leta Gospodovega 66.]
služabnik Jezusa Kristusa in Jakobov brat, tem, ki so posvečeni po Bogu Očetu in ohranjeni v Jezusu Kristusu in poklicani: b
2›Usmiljenje in mir in ljubezen naj se vam pomnožijo.‹ c

3 Ljubljeni, ko sem posvetíl vso marljivost, da vam pišem o skupni rešitvi duš, je bilo zame nujno, da vam pišem in vas spodbujam, da se resno borite za vero, ki je bila enkrat [za vselej] izročena svetim. 4Kajti ne-sluteč so se prikradli določeni ljudje, ki so bili že od davno odrejeni za to obsodbo, brezbožni ljudje, ki milost našega Boga sprevračajo v opolzkost in zanikajo edinega Gospoda Boga in našega Gospoda Jezusa Kristusa. 5Hočem vas torej spomniti, čeprav ste nekoč to vedeli, da je Gospod, ki je ljudi rešil iz egiptovske dežele, potem uničil te, ki niso verovali. 6In angele, ki niso obdržali svojega prvega stanja,
prvega stanja: ali, kneževine.
temveč so zapustili svoje prebivališče, je ohranil v večnih verigah pod temo, do sodbe vélikega dne. e
7Celó kakor so Sódoma in Gomóra f in na podoben način mesta okoli njiju, ki so same sebe predajala v prešuštvo in hodila za tujim
tujim: gr. drugim.
mesom, postavljena kot zgled, trpeč maščevanje večnega ognja.
8Podobno tudi ti umazani sanjači omadežujejo meso, prezirajo gospostvo in hudobno govorijo o dostojanstvih. h 9Vendarle si nadangel Mihael, ko se je pričkal s hudičem in prerekal glede Mojzesovega telesa, ni drznil zoper njega udrihati obtožbe, temveč je rekel: i »Gospod te ošteje.« 10Toda ti govorijo hudobno o teh stvareh, ki jih ne poznajo; toda kar naravno vedo kot brezčutne živali, v teh stvareh sami sebe kvarijo. 11Gorje jim! Kajti odšli so na Kajnovo j pot in lakomno tekli za Bileámovo k zmoto po nagrado in propadli v Korahovem l uporu. 12Ti so madeži
[madeži: gr. polica ali skalni greben v morju.]
na vaših dobrodelnih pojedinah, ko se zabavajo z vami in se hranijo brez strahu. Oblaki so brez vode, ki jih vetrovi nosijo okoli; drevesa, katerih sad vene, brez sadu, dvakrat mrtva, izruvana s koreninami;
13besneči morski valovi, ki se penijo od svoje lastne sramote; blodeče zvezde, ki jim je za vedno prihranjena črna temà. 14In tudi Henoh, n sedmi od Adama, je prerokoval o njih, rekoč: ›Glej, Gospod prihaja z deset tisoči svojih svetih,
[Henoh 1,9.]
15§ da izvrši sodbo nad vsemi in da prepriča vse, ki so med njimi brezbožni, o vseh njihovih brezbožnih dejanjih, ki so jih brezbožno zagrešili in o vseh njihovih trdih govorih, ki so jih brezbožni grešniki govorili zoper njega.‹ 16To so godrnjači, pritoževalci, p ki hodijo za svojimi lastnimi poželenji; in njihova usta govorijo velike napihnjene besede, ker zaradi koristi občudujejo človeško zunanjost.

17 Toda ljubljeni, spominjajte se besed, ki so vam jih prej govorili apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa, 18kako so vam povedali, da bodo v poslednjem času zasmehovalci, ki naj bi hodili za svojimi lastnimi brezbožnimi poželenji. q 19Ti so tisti, ki se oddvojijo, čutni, ki nimajo Duha. 20Toda vi, ljubljeni, se izgrajujte v svoji najsvetejši veri, moleč v Svetem Duhu, r 21ohranite se v Božji ljubezni, s pričakujte usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, za večno življenje. 22§ In do nekaterih imejte sočutje, s tem da delate razliko; 23§ druge pa rešite s strahom in jih potegnite iz ognja; in sovražite celó obleko, omadeževano z mesom.

24 Torej njemu, ki vas je zmožen varovati pred padcem in vas s silno radostjo predstaviti brezhibne pred prisotnost svoje slave, 25edinemu modremu Bogu, našemu Odrešeniku, bodi slava in veličanstvo, gospostvo in oblast, tako sedaj kot na veke. Amen.
Copyright information for SloKJV