Mark 8
8. Poglavje
1V tistih dneh, [ko] je bila a množica zelo velika in ni imela nič za jesti, je Jezus poklical k sebi svoje učence in jim rekel: 2»Sočutje imam do množice, ker so z menoj sedaj že tri dni, pa nimajo ničesar za jesti, 3in če jih pošljem proč k njihovim lastnim hišam tešče, bodo med potjo oslabeli, kajti številni izmed njih so prišli od daleč.« 4In njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod lahko človek, tukaj v divjini, te ljudi nasiti s kruhom?« 5In vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« In rekli so: »Sedem.« 6In zapovedal je množici, da se usede na tla, in vzel je sedem hlebov ter se zahvalil in prelomil ter dal svojim učencem, da jih postavijo prednje in oni so jih postavili pred množico. 7In imeli so nekaj majhnih rib, in blagoslovil je ter velel, da jih prav tako postavijo pred njih. 8Tako so jedli in bili nasičeni; in od odlomkov hrane, ki je ostala, so pobrali sedem košar. 9In teh, ki so jedli, je bilo okoli štiri tisoč; in poslal jih je proč. 10 In s svojimi učenci je nemudoma vstopil na ladjo ter prišel v dalmanútske kraje. ▼▼[dalmanútske kraje: sedanji Migdal ob Galilejskem jezeru.]
,
c 11 d In prišli so farizeji, ter se začeli pričkati z njim in ga skušali in od njega iskali znamenje z neba. 12In v svojem duhu je globoko vzdihnil in rekel: »Zakaj ta rod išče znamenje? Resnično, povem vam: ›Temu rodu ne bo dano nobeno znamenje.‹« 13In zapustil jih je ter vstopil na ladjo in ponovno odplul na drugo stran. 14 e Učenci so torej pozabili vzeti kruh niti s seboj na ladji niso imeli več kakor en hleb. 15In naročil jim je, rekoč: »Pazite, varujte se farizejskega kvasa in Herodovega kvasa.« 16In med seboj so razpravljali, rekoč: »To je zato, ker nimamo kruha.« f 17Ko je Jezus to spoznal, jim reče: »Zakaj razmišljate, ker nimate kruha? Še niste zaznali niti razumeli? Ali imate svoje srce še vedno zakrknjeno? 18Imate oči, pa ne vidite? Imate ušesa, pa ne slišite? In ali se ne spominjate? 19Ko sem prelomil pet hlebov med pet tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?« Rekli so mu: »Dvanajst.« 20»In ko sedem med štiri tisoč, koliko košar, polnih odlomkov, ste pobrali?« In rekli so: »Sedem.« 21In rekel jim je: »Kako to, da ne razumete?« 22 In pride v Betsajdo, ▼▼[Betsajda: hebr. ribiška hiša; na severozahodu Galilejskega jezera.]
in k njemu privedejo slepega moža in rotili so ga, da se ga dotakne. 23In z roko je prijel slepega moža in ga odvedel iz mesta in ko je pljunil na njegove oči in svoji roki položil nanj, ga je vprašal, ali karkoli vidi. 24In ta je pogledal gor ▼▼[pogledal gor: gr. prejel vid; imel obnovljen vid.]
ter rekel: »Vidim ljudi kakor drevesa, hodijo.« 25Nató je svoje roke ponovno položil na njegove oči in ga pripravil, da pogleda gor, in bil je ozdravljen in razločno videl vsakega človeka. 26§ In poslal ga je proč k njegovi hiši, rekoč: »Niti ne pojdi v mesto niti tega ne povej nikomur v mestu.« 27 i In Jezus je odšel ven ter njegovi učenci, v mesta Cezareje Filipove. ▼▼[Cezareje Filipove: to je, sever Izraela, vznožje gorovja Hermon.]
,
k Med potjo pa je svoje učence vprašal, rekoč jim: »Kdo ljudje pravijo, da sem jaz?« 28Odgovorili so: »Janez Krstnik,« toda nekateri pravijo »Elija,« drugi pa: »Eden izmed prerokov.« 29In reče jim: »Toda kdo vi pravite, da sem jaz?« In Peter odgovori ter mu reče: »Ti si Kristus.« 30In naročil jim je, da naj nobenemu človeku ne povedo o njem. 31In začel jih je učiti, da mora Sin človekov pretrpeti mnoge stvari in biti zavrnjen od starešin in od visokih duhovnikov in pisarjev in biti ubit ter po treh dneh ponovno vstati. 32In ta govor je govoril javno. Peter pa ga je prijel in ga začel oštevati. 33Toda ko se je obrnil okoli in pogledal na svoje učence, je Petra oštel, rekoč: »Spravi se za menoj, Satan, kajti ne posvečaš se stvarem, ki so Božje, temveč stvarem, ki so od ljudi.« 34 In ko je k sebi poklical množico, skupaj s svojimi učenci, jim je rekel: »Kdorkoli hoče priti za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ in mi sledi. l 35Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, toda kdorkoli bo izgubil svoje življenje zaradi mene in evangelija, ta isti ga bo rešil. 36§ Kajti kaj bo koristilo človeku, če bo pridobil ves svet, izgubil pa svojo lastno dušo? 37§ Ali kaj bo dal človek v zamenjavo za svojo dušo? 38Kdorkoli se bo torej v tem zakonolomnem in grešnem rodu sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval tudi Sin človekov, ko pride v slavi svojega Očeta s svetimi angeli.« m
Copyright information for
SloKJV