Matthew 16
16. Poglavje
1Tudi a farizeji so prišli skupaj s saduceji in ga skušali ter zahtevali, da bi jim pokazal znamenje z neba. 2Odgovoril je in jim rekel: »Ko je večer, pravite: ›Lepo vreme bo, kajti nebo je rdeče.‹ 3Zjutraj pa: ›Danes bo grdo vreme, kajti nebo je rdeče in mračno.‹ ▼▼[mračno: gr. nebo prekrito z oblaki.]
O vi hinavci, lahko razpoznavate obličje neba, toda ne morete razpoznati znamenj časov? 4Zlobni in zakonolomni rod išče znamenje, pa mu ne bo dano nobeno znamenje, razen znamenja preroka Jona.« In zapustil jih je ter odšel. 5Ko so njegovi učenci prišli na drugo stran, so pozabili vzeti kruh. 6 Potem jim je Jezus rekel: »Pazite in varujte se kvasa farizejev in saducejev.« 7In med seboj so razpravljali, rekoč: »To je zato, ker nismo vzeli kruha.« 8Ko je Jezus to zaznal, jim je rekel: »Oh vi maloverni, zakaj med seboj razmišljate, ker niste prinesli nobenega kruha? 9Ali še vedno ne razumete niti se ne spominjate petih hlebov pet tisočim in koliko košar ste pobrali? c 10Niti sedmih hlebov štiri tisočim in koliko košar ste pobrali? d 11Kako to, da ne razumete, da vam tega nisem govoril v zvezi s kruhom, da bi se varovali kvasa farizejev in saducejev?« 12Potem so razumeli, da jim je zaukazal, naj se ne varujejo kruhovega kvasa, temveč nauka farizejev in saducejev. 13 Ko je Jezus prišel v kraje Cezareje Filipove, ▼▼[Cezareje Filipove, to je sever Izraela, vznožje gorovja Hermon.]
,
f je vprašal svoje učence, rekoč: »Kdo ljudje pravijo, da jaz, Sin človekov, sem?« g 14Rekli so: »Nekateri pravijo, da si Janez Krstnik, nekateri Elija in drugi Jeremija ali eden izmed prerokov.« 15Reče jim: »Toda kdo vi pravite, da sem jaz?« 16In Simon Peter je odgovoril ter rekel: h »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« 17In Jezus je odgovoril ter mu rekel: »Blagoslovljen si, Simon, Jonov sin, kajti meso in kri ti tega nista razodela, temveč moj Oče, ki je v nebesih. 18In jaz ti prav tako pravim: ›Da si i ti Peter ▼▼Peter: to ime pomeni skala; [gr. Pétros; samostojni kamen ali balvan. (Vine's Expository Dictionary).]
in na tej skali ▼▼[gr. pétra; masivna skala; to je Jezus.]
bom zgradil svojo cerkev in velika vrata pekla ne bodo prevladala proti njej. 19In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in karkoli boš zvezal na zemlji, bo zvezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.‹« l 20§ Tedaj je svojim učencem naročil, da naj nobenemu človeku ne povedo, da je bil on Jezus, Kristus. ▼▼[Kristus: ali, Maziljeni.]
21 Od tedaj naprej je Jezus svojim učencem začel kazati, da mora oditi v Jeruzalem in od starešin in visokih duhovnikov in pisarjev pretrpeti mnoge stvari in biti umorjen in tretji dan obujen. 22Potem ga je Peter prijel in ga začel oštevati, rekoč: »To ▼▼To…: gr. Pomiluj sebe.
naj bo daleč od tebe, Gospod. To naj se ti ne zgodi.« 23Toda on se je obrnil in Petru rekel: »Spravi se za menoj, Satan. V spotiko si mi, kajti ne posvečaš se stvarem, ki so od Boga, temveč tem, ki so od ljudi.« 24 o Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče katerikoli človek slediti meni, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. 25Kajti kdorkoli hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil, kdorkoli pa bo izgubil svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. 26§ Kajti kaj človeku koristi, če si bo pridobil ves svet, izgubil pa svojo lastno dušo? Ali kaj bo človek dal v zameno za svojo dušo? 27Kajti Sin človekov bo prišel v slavi svojega Očeta s svojimi angeli p in tedaj bo vsakega človeka nagradil glede na njegova dela. 28Resnično, povem vam: q ›Tam bo nekaj tukaj navzočih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne vidijo Sina človekovega prihajati v svojem kraljestvu.‹«
Copyright information for
SloKJV