Neh 13 | SloKJV | STEP | Na ta dan so brali Mojzesovo knjigo v občinstvu ljudstva in v njej je bilo najdeno zapisano, da naj Amónec in Moábec na veke ne bi prišla v Božjo skupnost,

‏ Nehemiah 13

13. Poglavje

1 Na ta dan so ^{▼▼so…: hebr. je bilo tam brano.} brali Mojzesovo knjigo ^b v občinstvu ^{▼▼občinstvu: hebr. ušesa.} ljudstva in v njej je bilo najdeno zapisano, da naj Amónec in Moábec na veke ne bi prišla v Božjo skupnost, 2 ^d ker niso srečali Izraelovih otrok s kruhom in vodo, temveč so zoper njih najeli Bileáma, da bi jih preklel. Vendar je naš Bog prekletstvo obrnil na blagoslov. 3 Pripetilo se je torej, ko so slišali postavo, da so se od Izraela ločile vse mešane množice.

4 Pred tem je bil duhovnik Eljašíb, ki je imel ^{▼▼imel…: hebr. bil postavljen nad.} nadzor nad sobo hiše našega Boga, zbližan k Tobiju 5 in zanj pripravil veliko sobo, kjer so vnaprej položili jedilne daritve, kadilo, posode, desetine od žita, novega vina in olja, kar ^{▼▼kar…: hebr. zapovedi Lévijevcem.} je bilo zapovedano, da naj bo dano Lévijevcem, pevcem in vratarjem ter darove duhovnikom. 6 Toda v vsem tem času ^{▼▼[Okoli leta 434 pr. Kr.]} nisem bil v Jeruzalemu, kajti v dvaintridesetem letu babilonskega kralja Artakserksa sem prišel h kralju in po ^{▼▼po…: hebr. ob koncu dni.} določenih dneh sem od kralja prejel ^{▼▼prejel: ali, iskreno zahteval.} dovoljenje za odhod 7 in prišel sem v Jeruzalem in razumel zlo, ki ga je Eljašíb storil Tobiju, s tem, da mu je pripravil sobo na dvorih Božje hiše. 8 To me je boleče užalostilo, zato sem iz sobe vrgel ven vse Tobijeve gospodinjske stvari. 9 Potem sem zapovedal in očistili so sobe. Tja sem ponovno prinesel posode iz Božje hiše, z jedilno daritvijo in kadilom.

10 Zaznal sem, da jim niso bili dani deleži Lévijevcev, kajti Lévijevci in pevci, ki so opravljali delo, so pobegnili vsak k svojemu polju. 11 Potem sem se pričkal s poveljniki in rekel: »Zakaj je Božja hiša zapuščena?« Zbral sem jih skupaj in jih postavil na njihov ^{▼▼njihov…: hebr. njihovo mesto.} kraj. 12 Potem je ves Juda prinesel desetino od žita, novega vina in olja v zakladnice. ^{▼▼zakladnice: ali, skladišča.} 13 Postavil sem zakladnike nad zakladnicami: ^{▼▼zakladnicami: ali, skladišči.} duhovnika Šelemjája, pisarja Cadóka in izmed Lévijevcev Pedajá. Poleg ^{▼▼Poleg…: hebr. Pri njihovi roki.} njih je bil Hanán, sin Zahúrja, sinú Matanjá, kajti bili so šteti zveste in njihova ^{▼▼njihova…: hebr. bilo je na njih.} služba je bila, da razdeljujejo svojim bratom. 14 ^o »Spomni se me, oh moj Bog, glede tega in ne izbriši mojih dobrih ^{▼▼dobrih…: hebr. prijaznosti.} dejanj, ki sem jih storil za hišo svojega Boga in za njene službe.« ^{▼▼službe: ali, obrede.}

15 V tistih dneh sem na šabat videl v Judu nekatere tlačiti vinske stiskalnice, prinašati snope in natovarjati osle kakor tudi vino, grozdje, fige in vse vrste bremen, ki so jih na šabatni dan prinesli v Jeruzalem. Pričeval sem zoper njih na dan, na katerega so prodajali živež. 16 Tam notri so prebivali tudi možje iz Tira, ki so prinašali ribe in vse vrste blaga in na šabatni dan prodajali Judovim otrokom in v Jeruzalemu. 17 Potem sem se pričkal z Judovimi plemiči in jim rekel: »Kakšno zlo je to, ki ga delate in oskrunjate šabatni dan? 18 Mar niso tako počeli vaši očetje in ali ni naš Bog privedel vsega tega zla nad nas in nad to mesto? Vendar nad Izrael prinašate več besa z oskrunitvijo šabata.« 19 Pripetilo se je, ko so jeruzalemska velika vrata pred šabat pričenjala temneti, da sem zapovedal, naj se velika vrata zapro in jih zadolžil, da naj ne bodo odprta, dokler ne mine šabat in nekatere izmed svojih služabnikov sem postavil pri velikih vratih, da na šabatni dan ne bi bilo noter privedeno nobeno breme. 20 Tako so trgovci in prodajalci vseh vrst blaga enkrat ali dvakrat prenočili zunaj Jeruzalema. 21 Potem sem pričeval zoper njih in jim rekel: »Zakaj prenočujete okoli ^{▼▼okoli…: hebr. pred obzidjem.} obzidja? Če boste ponovno storili tako, bom svoje roke položil na vas.« Od tistega časa naprej niso več prihajali na šabat. 22 Lévijevcem sem zapovedal, da naj se očistijo in da naj pridejo in varujejo velika vrata, da posvetijo šabatni dan. »Spomni se me, oh moj Bog, tudi glede tega in prizanesi mi glede na veličino ^{▼▼veličino: ali, množino.} svojega usmiljenja.«

23 V tistih dneh ^{▼▼[Okoli leta 434 pr. Kr.]} sem videl tudi Jude, ki so poročili ^{▼▼poročili…: hebr. storili, da prebivajo z njimi.} žene iz Ašdóda, iz Amóna in iz Moába 24 in njihovi otroci so govorili pol v ašdódskem jeziku in niso mogli ^{▼▼mogli…: hebr. razločevali, da bi govorili judovski jezik.} govoriti judovskega jezika, temveč glede na jezik vsakega ^{▼▼vsakega…: hebr. od ljudstva do ljudstva.} ljudstva. 25 Pričkal sem se z njimi in jih preklel ^{▼▼preklel: hebr. ozmerjal.} in udaril nekatere izmed njih, izpulil njihove lase in jih primoral, da so prisegli pri Bogu, rekoč: »Svojih hčera ne boste dajali njihovim sinovom niti ne boste jemali njihovih hčera za svoje sinove ali zase.« 26 Mar ni Salomon, Izraelov kralj, grešil s temi stvarmi? Pa vendar med mnogimi narodi ni bilo nobenega kralja, podobnega njemu, ki je bil ljubljen od svojega Boga in ga je Bog postavil [za] kralja nad vsem Izraelom. Kljub ^y temu so celo njemu tuje žene povzročile, da je grešil. 27 Mar naj potem prisluhnemo vam, da bi delali vso to veliko zlo, da grešimo zoper svojega Boga v poročanju tujih žena? 28 Eden izmed sinov Jojadája, sin vélikega duhovnika Eljašíba, je bil zet Horónca Sanbaláta, zato sem ga pregnal od sebe. 29 »Spomni se jih, oh moj Bog, ker ^{▼▼ker…: hebr. zaradi omadeževanj duhovništva in zaveze.} so omadeževali duhovništvo in zavezo duhovništva in Lévijevcev.« 30 Tako sem jih očistil vseh tujcev in določil straže duhovnikov in Lévijevcev, vsakega pri svojem poslu 31 in za dar lesa, ob določenih časih in za prve sadove. »Spominjaj se me, oh moj Bog, za vselej.«