Pro 14 | SloKJV | STEP | Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami.

‏ Proverbs 14

14. Poglavje

1 Vsaka modra ženska gradi svojo hišo, toda nespametna jo ruši s svojimi rokami. 2 ^a Kdor hodi v svoji poštenosti, se boji Gospoda, toda kdor je sprevržen na svojih poteh, ga prezira. 3 V ustih nespametnih je šiba ponosa, toda ustnice modrih jih bodo varovale. 4 Kjer ni volov, so jasli čiste, toda mnogo povečanje je z volovsko močjo. 5 ^b Zvesta priča ne bo lagala, toda kriva priča bo izrekala laži. 6 Posmehljivec išče modrost, pa je ne najde, ^c toda spoznanje je lahko tistemu, ki razume. 7 Pojdi izpred prisotnosti nespametnega človeka, kadar v njem ne zaznavaš ustnic spoznanja. 8 Modrost razsodnega je razumeti svojo pot, toda neumnost bedakov je prevara. 9 § Bedaki se posmehujejo ob grehu, ^d toda med pravičnimi je naklonjenost. 10 § Srce pozna svojo ^{▼▼svojo…: hebr. grenkobe svoje duše.} lastno grenkobo in tujec se ne vmešava s svojo radostjo. 11 Hiša zlobnega bo zrušena, toda šotor iskrenega bo cvetel. 12 ^f Obstaja pot, ki se zdi človeku prava, toda njen konec so poti smrti. 13 § Celo v smehu je srce žalostno in konec tega veselja je potrtost. 14 ^g Odpadnik v srcu bo nasičen s svojimi lastnimi potmi, dober človek pa bo zadovoljen sam od sebe. 15 Naivnež verjame vsaki besedi, toda razsoden človek dobro pazi na svojo hojo. 16 Moder človek se boji in se oddaljuje od zla, toda bedak besni in je samozavesten. 17 § Kdor je hitro jezen, se vede nespametno, človek zlobnih naklepov pa je osovražen. 18 Naivneži podedujejo neumnost, toda razsodni so kronani s spoznanjem. 19 Zlobni se priklanjajo pred dobrimi in zlobni pri velikih vratih pravičnih. 20 ^h Ubogi je osovražen celo od svojega lastnega soseda, toda ^{▼▼toda…: hebr. mnogi so ljubitelji bogatih.} bogati ima mnogo prijateljev. 21 § Kdor prezira svojega soseda, greši, ^j toda kdor ima usmiljenje do ubogega, je srečen. 22 § Mar se ne motijo tisti, ki snujejo zlo? Toda usmiljenje in resnica bosta tem, ki snujejo dobro. 23 V vsem trudu je korist, toda govorjenje ustnic se nagiba samo k ubožnosti. 24 Krona modrih so njihova bogastva, toda nespametnost bedakov je neumnost. 25 § ^k Poštena priča osvobaja duše, toda varljiva priča govori laži.

26 V strahu Gospodovem je močno zaupanje in njegovi otroci bodo imeli kraj zatočišča. 27 ^l Strah Gospodov je studenec življenja, da se odide od zank smrti. 28 V množici ljudstva je kraljeva čast, toda v pomanjkanju ljudstva je uničenje princa. 29 Kdor je počasen za bes, ima veliko razumevanja, toda kdor je naglega ^{▼▼naglega: hebr. pičlega.} duha, povišuje neumnost. 30 Zdravo srce je življenje mesu, toda zavist gniloba kostem. 31 ⁿ Kdor zatira ubogega, graja njegovega Stvarnika, toda kdor ga časti, ima usmiljenje do ubogih. 32 § Zlobni je v svoji zlobnosti odpeljan proč, toda pravični ima upanje v svoji smrti. 33 § Modrost počiva v srcu tistega, ki ima razumevanje, toda tisti, ki je v sredi bedakov, je spoznan. 34 Pravičnost povišuje narod, toda greh je očitek kateremukoli ^{▼▼kateremukoli…: hebr. narodom.} ljudstvu. 35 Kraljeva naklonjenost je k modremu služabniku, toda njegov bes je zoper tistega, ki povzroča sramoto.