Psalms 137
Psalm 137
1Ob ▼▼[Okoli leta 570 pr. Kr.]
babilonskih rekah, tam smo se usedli; da, jokali smo, ko smo se spominjali Siona. 2Svoje harfe smo obesili na vrbe v njegovi sredi. 3Kajti tam so tisti, ki so nas odvedli proč ujete, od nas zahtevali pesem ▼▼pesem: hebr. besede pesmi.
in tisti, ki so nas opustošili, ▼▼opustošili: hebr. položili na kupe.
so od nas zahtevali veselje, rekoč: »Zapojte nam eno izmed sionskih pesmi.« 4Kako naj bi v tuji ▼▼tuji…: hebr. deželi tujca.
deželi peli Gospodovo pesem? 5Če jaz pozabim tebe, oh Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo spretnost. 6Če se te jaz ne spomnim, naj se moj jezik prilepi k nebu mojih ust, če ne povišam Jeruzalema nad svojo ▼▼svojo…: hebr. glavo svoje radosti.
glavno radost. 7 Spomni se, oh Gospod, na Jeruzalemov dan otrok Edóma, ki so rekli: »Izbrišite ▼▼Izbrišite: hebr. Razgalite.
ga, izbrišite ga, celo do njegovih temeljev.« 8§ g Oh hči babilonska, ki boš uničena, ▼▼uničena: hebr. opustošena.
srečen bo tisti, ki te ▼▼te…: hebr. ti povrne tvoja dejanja, ki si nam jih storila.
poplača, kakor si nam ti služila. 9 j Srečen bo tisti, ki zgrabi in trešči tvoje malčke ob kamne. ▼▼kamne: hebr. skalo.
Copyright information for
SloKJV