Psalms 10
Psalm 10
1ZAKAJ TI stojiš daleč stran, o Gospod? Zakaj se Ti skrivaš, [zastiraš Svoje oči], v časih stiske, (nadloge in obupa)? 2Zlobni v ponosu in ošabnosti goreče zasledujejo in preganjajo uboge; naj se ujamejo v naklepih, ki so si jih izmislili. 3Kajti zloben človek se baha, (poje hvalnice) o željah svojega lastnega srca, pohlepen po dobičku pa preklinja in zaničuje, da, zanika in prezira Gospoda. 4Zlobni v ponosu svoje vesti ne bo iskal, povpraševal po |Bogu| in hrepenel po Bogu; vse njegove misli so, da ni Boga, [torej On nikoli ne kaznuje]. 5Njegove poti so bedne [ali obstajajo] v vseh časih; Tvoje sodbe, [Gospod], so daleč nad |njegovim pogledom| in visoko izven njegovega pogleda, [tako da nikoli ne razmišlja o njih]; glede vseh njegovih nasprotnikov, prezirljivo viha nos nad njimi in se jim posmehuje. 6V svojem srcu misli: "Ne bom omahnil; kajti skozi vse rodove ne bom prišel v potrebo ali bil v nesreči." 7Njegova usta so polna preklinjanja, prevare, zatiranja, (sleparstva); pod njegovim jezikom so težave in greh, (vragolija in zlo). 8Sedi v zasedi v naseljih; na skrivnih mestih ubije nedolžnega; preži na ubogega, (nemočnega in nesrečnega). 9V skrivališčih preži kakor lev v svoji goščavi; leži in čaka, da bi zgrabil ubogega, (nemočnega in nesrečnega); ubogega zgrabi, ko ga pritegne v svojo mrežo. 10[Plen] zdrobi, potegne navzdol; in nemočni pade pod njegovimi mogočnimi [kremplji]. 11[Sovražnik] v svojem srcu misli: "Bog je čisto pozabil; On je skril Svoje obličje; On nikoli ne bo videl [mojega dejanja]." 12Vzdigni se, o Gospod! O Bog, dvigni Svojo roko; ne pozabi ponižnega, [potrpežljivega in zlomljenega]. 13Zakaj zloben [mož] obsoja, (prezira in zanika) Boga? Zakaj je v svojem srcu pomislil: "Ti ne boš poklical na odgovor?" 14Ti si to videl; da, Ti opaziš muko in žalost, (nevšečnost), da jo povrneš s Svojo roko. Nesrečni se zateka k Tebi; Ti si pomočnik siroti. 15Zlomi roko zlobneža; in glede hudobneža, preiskuj njegovo zlobo, dokler je Ti ne najdeš več. 16Gospod je Kralj za vedno in večno; narodi bodo izginili iz Njegove dežele. 17O Gospod, Ti si slišal željo in hrepenenje ponižnega in zatiranega; Ti boš pripravil in okrepil in usmerjal njihova srca, Tvoje uho bo pripravljeno slišati, 18da boš prisodil pravico sirotam in zatiranim, tako da jih ne bo več strašil človek, ki je iz zemlje.
Copyright information for
SloOjacano