‏ Psalms 57

Psalm 57

Vodji glasbenikov; [nastavljen k napevu] "Ne uničuj." Zapis Davidovih spominskih misli, ko je pred Savlom zbežal v jamo.

1BODI MI usmiljen in milostljiv, o Bog, bodi mi usmiljen in milostljiv, kajti moja duša se zateka in najde zavetišče in zaupnost v Tebi, da, v senco Tvojih peruti se bom zatekel in prepričan bom, dokler nesreče in rušilna neurja ne minejo. 2Klical bom k Bogu Najvišjemu, ki deluje v mojo korist in me nagrajuje, [ki zame uresničuje Svoje namene in jih zagotovo izpolni]! 3On bo poslal iz nebes in me rešil pred obrekovanji in očitki tistega, ki bi me poteptal ali me požrl in On ga bo osramotil. Sela, [ustavi se, in mirno razmisli o tem]! Bog bo poslal Svoje usmiljenje in ljubečo-skrbnost in Svojo resnico in zvestobo. 4Moje življenje je med levi; ležati moram med tistimi, ki so v plamenih – človeškimi sinovi, katerih zobje so sulice in puščice, njihovi jeziki ostri meči. 5Bodi poveličevan, o Bog, nad podaljškom nebes! Naj bo Tvoja slava čez vso zemljo! 6Nastavili so mrežo mojim korakom; celó moje življenje je bilo upognjeno. Izkopali so jamo na moji poti; sami so padli v njeno sredo.
Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]!
7Moje srce je nespremenljivo, o Bog, moje srce je trdno in prepričano! Pel bom in igral. 8Zbudi se, moja slava, (moj notranji jaz); zbudita se harfa in lira! Jaz se bom zbudil navsezgodaj, [zbudil bom zoro]! 9Hvalil Te bom in se zahvaljeval, o Gospod, med ljudstvi; med narodi Ti bom pel hvalnice. 10Kajti Tvoje usmiljenje in ljubeča-skrbnost sta veličastni, segata do podaljška nebes in Tvoja resnica in zvestoba do oblakov. 11Bodi poveličevan, o Bog, nad podaljškom nebes; naj bo Tvoja slava čez vso zemljo.