‏ Psalms 73

TRETJA KNJIGA

Psalm 73

Asáfov psalm.

1RESNIČNO, BOG je [edino] dobro Izraelu, celo tistim, ki so iskreni in čisti v srcu. 2Toda kar se mene tiče, so moja stopala skoraj odšla, moji koraki so bili zelo blizu zdrsa. 3Kajti zavisten sem bil bedakom in domišljavcem, kadar sem videl uspevanje zlobnih. 4Kajti v svoji smrti ne trpijo ostrih bolečin, temveč je njihova moč trdna. 5Niso v težavah kakor drugi ljudje; niti niso udarjeni in nadlegovani kakor drugi ljudje. 6Zato jim je ponos kakor veriga okoli njihovih vratov; nasilje jih pokriva kakor oblačilo, [kakor dolga, razkošna obleka]. 7Njihove oči izstopajo z debelostjo, imajo več kot si srce lahko želi; in fantazije njihovih misli prekipevajo [z neumnostjo]. 8Norčujejo se in zlobno izrekajo tlačenje; naduto govorijo [iz višave, škodoželjno in bogokletno]. 9S svojimi usti so se zoperstavili proti in govorijo dol iz podaljška nebes in njihovi jeziki se hvalijo po zemlji, [celo podaljšek nebes napadajo z bogokletji in zemljo zamažejo z obrekovanji]. ^a 10Zato se Njegovo ljudstvo vrača sèm in vodá polne čaše, [ponujene od zlobnih], so [slepo] izpraznjene po njih. 11Pravijo pa: "Kako lahko Bog ve? Ali obstaja vednost v Najvišjem?" 12Poglejte, ti so brezbožni, ki vedno uspevajo in so sproščeni v svetu; rastejo v bogastvu. 13Zagotovo sem potem zaman očistil svoje srce in svoje roke umil v nedolžnosti. 14Ves dolg dan sem bil udarjan in trpinčen in kaznovan vsako jutro. 15Če bi tako govoril [in dal izraz svojim občutkom], bi bil neresničen in izdajalsko postopal proti rodu Tvojih otrok. 16Toda ko sem preudarjal, kako to razumeti, je bil to zame prevelik trud in preveč boleč, 17dokler nisem šel v Božje svetišče; potem sem razumel, [kajti pretehtal sem] njihov konec. 18[Navsezadnje] Ti [zlobne] nastavljaš na spolzka mesta; Ti jih mečeš dol v propad in uničenje. 19Kako oni v trenutku postanejo opustošenje! Popolnoma so použiti s strahotami! 20Kakor sanje, [ki se dozdevajo resnične], dokler se nekdo ne prebudi, tako, o Gospod, ko se Ti vzdigneš, [da bi se ozrl na zlobne], boš Ti preziral njihovo zunanjo predstavo. 21Kajti moje srce je bilo užaloščeno, zagrenjeno in v stanju vrenja in v svojem srcu sem bil zboden, [kakor z ostrim modrasovim zobom]. 22Tako bedast, neumen in surov sem bil in neveden; bil sem kakor žival pred Teboj. 23Kljub temu sem neprenehoma s Teboj; Ti me držiš za desnico. 24Ti me boš vodil s Svojim nasvetom in me pozneje sprejel v čast in slavo. 25Koga imam v nebesih razen Tebe? In nobenega veselja ali želje nimam na zemlji poleg Tebe. 26Moje meso in moje srce lahko odpovesta, toda Bog je skala in trdna moč mojega srca in moj Delež za vedno. 27Kajti poglej, tisti, ki so daleč od Tebe, bodo izginili; Ti boš uničil vse, ki so do Tebe hinavski in Te zapuščajo kakor [duhovne] vlačuge. 28Toda zame je dobro, da se pritegnem bliže k Bogu; svoje zaupanje sem položil v Gospoda Boga in Ga naredil za svoje zatočišče, da lahko pripovedujem o vseh Tvojih delih.