Psalms 74
Psalm 74
Mojstrska pesem ali poučna ali pesem v premislek, Asáfova.
1O BOG, zakaj nas Ti zavračaš za vedno? Zakaj Tvoja jeza gori in se kadi proti ovcam Tvoje paše? 2[Iskreno] se spomni Svojega zbora, ki si ga Ti pridobil od davnine, ki si ga Ti odkupil, da bo pleme Tvoje dediščine; spomni se gore Sion, kjer si Ti prebival. 3Svoja stopala [hitro] usmeri k stalnim razvalinam in puščobam; sovražnik je v svetišču vse opustošil in oskrunil. 4V sredi Tvojega svetega kraja so Tvoji sovražniki besneli [s svojimi bojnimi klici], svoje lastne [malikovalske] simbole so postavili za znamenja [zmage]. 5Izgledali so kakor ljudje, ki so vzdignili sekire na najdebelejše izmed dreves, da bi sami sebi naredili sloves. 6In potem so ves izrezljan les svetega mesta razbili s sekiricami in kladivi. 7Zažgali so Tvoje svetišče; onečastili so kraj za prebivališče Tvojega ▼▼Glej opombo 5Mz 12:5.
Imena, s poteptanjem v tla. 8V svojih srcih so rekli: "Naredimo opustošenje [takšnih mest] v celoti." Zažgali so vse Božje hiše za srečanja v deželi. 9Mi ne vidimo naših znamenj; nobenega preroka ni več, niti nihče izmed nas ne ve za kako dolgo. 10O Bog, kako dolgo se bo nasprotnik posmehoval in grajal? Ali bo sovražnik preklinjal in žalil Tvoje ime za vedno? 11Zakaj Ti zadržuješ Svojo roko, celo Svojo desnico? Izvleci jo ven iz Svojega naročja in použij jih, [naredi jim konec]! 12In vendar je Bog moj Kralj od davno, dela rešitev duš v sredi zemlje. 13Ti si s Svojo oblastjo razdelil [Rdeče] morje; Ti si v vodah polomil glave [egiptovskim] zmajem. b 14Ti si zdrobil glave Leviatána, (Egipta); Ti si ga dal kot hrano za ustvarjena bitja, ki naseljujejo divjino. 15Ti si razklal [skalo, odkril] studence in tokove; Ti si posušil mogočne, večno tekoče reke (Jordana). c 16Dan je Tvoj, noč je prav tako Tvoja; Ti si osnoval [zvezdnato] svetlobo in sonce. 17Ti si določil vse meje zemlje, [razdelitve kopnega in morja ter narodov]; Ti si naredil poletje in zimo. d 18[Iskreno] se spominjaj kako se je bil sovražnik posmehoval, o Gospod in Te grajal in kako so bedasti in brezbožni ljudje preklinjali Tvoje ime. 19Oh, ne daj življenja svoje grlice divji zveri, (požrešni množici); ne pozabi življenja [množice] Svojih ubogih za vedno. 20Imej spoštovanje za zavezo, [ki si jo Ti sklenil z Abrahamom], kajti temni kraji zemlje so polni prebivališč nasilja. 21Oh, ne dopusti, da bi se potrti vrnili v sramoti; naj zatirani in pomoči potrebni hvalijo Tvoje ime. 22Vzdigni se, o Bog, zagovarjaj Svojo lastno stvar; [iskreno] se spominjaj kako se bedasti in brezbožni človek posmehuje in Te graja dan za dnem in skozi ves dan. 23Ne pozabi [protestirajočih] glasov Tvojih nasprotnikov, hrupa tistih, ki se vzdigujejo zoper Tebe, ki se neprenehoma vzpenjajo.
Copyright information for
SloOjacano