‏ Psalms 88

Psalm 88

Pesem. Psalm Korahovih sinov. Vodji glasbenikov; uglasbiti na žalostno opevanje. Poučna ali pesem v premislek Ezráhovca Hemána.

1O GOSPOD, Bog rešitve moje duše, k Tebi sem klical po pomoč podnevi; ponoči sem v Tvoji prisotnosti. ^a 2Naj moja molitev pride pred Tebe in resnično vstopi v Tvojo prisotnost; Svoje uho nagni k mojemu klicu! 3Kajti poln težav sem in moje življenje se približuje Šeolu, (kraju mrtvih). 4Prištet sem med tiste, ki gredo dol v jamo, (grob); sem kakor človek, ki nima pomoči ali moči, [zgolj senca], 5zavržen med mrtvimi, kot umorjeni, ki ležijo v [brezimnem] grobu, katerih se Ti [resno] nič več ne spominjaš in so odrezani od Tvoje roke. 6Ti si me položil v globine najgloblje jame, v temo, v globine. 7Tvoj bes težko leži na meni in Ti si me prizadel z vsemi Svojimi valovi. ^b
Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]!
8Ti si moje [poznane] prijatelje postavil daleč od mene; Ti si me naredil njim za gnusobo. Utišan sem in ne morem priti naprej. 9Moje oko postaja motno zaradi bolesti in trpljenja. Gospod, vsak dan sem klical k Tebi; k Tebi sem iztegnil svoji roki. 10Ali boš Ti kazal čudeže mrtvim? Ali bodo preminuli vstali in Te hvalili?
Sela, [ustavi se in mirno razmisli o tem]!
11Ali bo Tvoja neomajna ljubezen razglašena v grobu? Ali Tvoja zvestoba v Ábadonu, (Šeolu, kot kraju zrušenja in pogubljenja)? 12Ali bodo Tvoji čudeži spoznani v temi? In Tvoja pravičnost na kraju pozabe, [kjer mrtvi pozabljajo in so pozabljeni]? 13Toda jaz kličem k Tebi, o Gospod; in zjutraj bo moja molitev prišla Tebi nasproti. 14Gospod, zakaj me Ti zavračaš? Zakaj Ti skrivaš Svoj obraz pred menoj? ^c 15Trpel sem in od svoje mladosti sem bil blizu smrti; medtem ko sem trpel Tvoje grozote, sem zmeden, [slabim]. 16Tvoj siloviti bes je šel čezme; Tvoje strahote so me uničile. 17Obdajajo me kakor poplave skozi ves dan; skupaj so se zgrnili nadme. 18Zaljubljenca in prijatelja si Ti postavil daleč od mene; moja poznana prijatelja sta tema in grob.