‏ 1 Corinthians 15

XV. Poglavje

1Napominjam vam pa, bratje, evangelj, kterega sem vam oznanil, kterega ste tudi sprejeli, v kterem tudi stojite, 2Po kterem se tudi zveličujete, če držite, kakor sem vam oznanil, če le niste zastonj verovali. 3Kajti izročil sem vam najprej to, kar sem prejel, da je Kristus umrl za naše grehe, poleg pisem, 4In da je bil pokopan in da je vstal tretji dan poleg pisem, 5In da se je prikazal Kefu, po tem dvanajsterim; 6Po tem se je prikazal črez pet sto bratom na en krat, kterih največ noter do sedaj živi, nekaj jih je pa tudi pozaspalo. 7Za tem se je prikazal Jakobu, po tem aposteljnom vsem; 8In izmed vseh naj na zadnje, kakor kakemu prezgodaj rojenemu, prikazal se je tudi meni. 9Kajti jaz sem najmanjši izmed aposteljnov, kteri nisem vreden imenovati se apostelj, ker sem preganjal cerkev Božjo. 10Ali po milosti Božjej sem kar sem, in njegova milost proti meni se ni izpraznila in natrudil sem se bolje od vseh njih, ali ne jaz, nego milost Božja, ktera je z menoj. 11Bodi si torej jaz ali oni, tako oznanjujemo in tako ste verovali. 12Če se oznanjuje, da je Kristus iz mrtvih vstal, kako pravijo nekteri med vami, da ni vstajanja mrtvih? 13Če pa ni vstajanja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. 14A če Kristus ni vstal, prazno je po tem naše oznanjevanje, prazna pa tudi vera vaša. 15Nahajamo se pa tudi lažnjive priče Božje, kajti smo popričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, kterega ni obudil, če mrtvi ne vstajajo. 16Kajti če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal. 17A če Kristus ni vstal, zastonj je vera vaša, še ste v grehih svojih. 18Po tem so se tudi, kteri so v Kristusu zaspali, pogubili. 19Če samo v tem življenji v Kristusa upamo, vredni smo obžalovanja najbolje od vseh ljudî. 20Sedaj pa je Kristus vstal iz mrtvih, postal je prvina tistih, kteri so pozaspali. 21Zakaj, ko je bila po človeku smrt, tudi je po človeku vstajanje mrtvih. 22Kajti kakor v Adamu vsi umirajo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli. 23Ali vsak v lastnem redu: prvina Kristus, za tem ti, kteri so Kristusovi v prihodu njegovem; 24Po tem konec, kedar izročí kraljestvo Bogu in očetu, kedar odpravi vsako poglavarstvo in vsako oblast in moč. 25Kajti mora kraljevati noter dotle, dokler ne dene vseh sovražnikov pod svoje noge. 26A najzadnji sovražnik se bo odpravila smrt. 27Kajti: "Vse je podložil pod njegove noge," ali ko je rekel: "Vse je podloženo," očitno je, da razen tega, kteri mu je vse podložil. 28Kedar se pa vse njemu podloži, tedaj se bo tudi sam sin podložil temu, kteri je vse njemu podložil, da bi Bog bil vse v vsem. 29Sicer kaj počnó, kteri se krščujejo za mrtve, če sploh mrtvi ne vstajajo? kaj se tudi krščujejo za mrtve? 30Za kaj se tudi mi nevarnostim nastavljamo vsako uro? 31Vsak dan umiram, pri vašej hvali, bratje, ktero imam v Kristusu Jezusu Gospodu našem. 32Kajti če sem se po človeku boril z zvermi v Efezu, kakošno imam korist, če mrtvi ne vstajajo? Jejmo in pijmo, kajti jutri bomo umrli! 33Ne dajte se zavesti! Pačijo dobre navade slabi pogovori. 34Predramite se pravično in ne grešite; kajti poznanja Božjega nekteri nimajo, na sramoto vam pravim. 35Ali poreče kdo: Kako vstajajo mrtvi? in v kakošnem telesu prihajajo? 36Nespametni! ti kar seješ, oživelo ne bo, če ni umrlo; 37In kar seješ, ne seješ telesa, ktero ima biti, nego golo zrno, postavimo, pšenično ali ktero drugo; 38A Bog mu daje telo, kakor hoče, in vsakemu semenu svoje telo. 39Ni vse meso enako meso, nego je drugo meso človečje, drugo meso živinsko, drugo ribje, in drugo ptičje. 40So tudi telesa nebeška in telesa zemeljska, ali je druga slava nebeških, a druga zemeljskih; 41Druga je slava solnca in druga slava meseca, in druga slava zvezd, kajti zvezda se od zvezde loči v slavi. 42Tako tudi vstajanje mrtvih: seje se v trohljivosti, vstaja pa v netrohljivosti; 43Seje se v nečasti, vstaja v slavi; seje se v slabosti, vstaja v moči; 44Seje se telo telesno, vstaja telo duhovno; je telo telesno, in je telo duhovno. 45Tako je tudi pisano: "Postal je prvi človek Adam v dušo živo;" zadnji Adam v duh oživljajoč. 46Ali ni prvo duhovno, nego telesno, po tem duhovno. 47Prvi človek je iz zemlje, prstén; drugi človek, gospod je z neba. 48Kakoršen je bil prsteni, taki so prsteni, in karkoršen nebeški, taki so nebeški. 49In kakor smo nosili podobo prstenega, nosili bomo tudi podobo nebeškega. 50To pa pravim, bratje, da meso in kri Božjega kraljestva podedovati ne moreta, tudi trohljivost netrohljivosti ne deduje. 51Lej, skrivnost vam govorim: "Vsi ne bomo zaspali, a vsi se bomo spremenili. 52V hipu, v trenotku z očmi, v poslednjem glasu trobente, kajti trobentalo se bo, in mrtvi bodo vstajali netrohljivi, in mi se bomo izpremenili. 53Ker to trohljivo mora obleči netrohljivost, in to smrtno obleči brezsmrtnost. 54Kedar pa to trohljivo obleče netrohljivost, in to smrtno obleče brezsmrtnost, tedaj se bo zgodila tista beseda napisana: "Požrla se je smrt v zmagi." 55"Kje je, smrt, tvoje želo? kje je, pekel, tvoja zmaga?" 56Želo smrti pa je greh, a moč greha postava. 57Ali hvala Bogu, kteri nam daje zmago po Gospodu našem Jezusu Kristusu. 58Za to, bratje moji ljubljeni, bodite stanovitni, nepremakljivi, obilni vsegdar v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazen v Gospodu.