‏ 1 Corinthians 7

VII. Poglavje

1Za to pa, kar ste mi pisali: dobro je človeku žene ne dotikati se. 2A da ne bo kurbarstva, za to imej vsak svojo ženo in vsaka imej svojega moža. 3Ženi mož dolžno dobrovoljnost dajaj, tako isto tudi žena možu. 4Žena nad svojim telesom nima oblasti, nego mož; tako isto tudi nad svojim telesom nima oblasti mož, nego žena. 5Ne utezajte se eden drugemu razen z dogovorom za čas, da utegnete postiti se in moliti; in zopet se na to snidite, da vas ne izkuša satan za voljo nezdržljivosti vaše. 6To pa govorim iz prizanesljivosti, ne po zapovedi. 7Kajti hočem, da bi bili vsi ljudje, kakor sem jaz: ali vsak ima lasten dar od Boga, ta tako, a ta tako. 8Pravim pa neoženjenim in vdovcem: dobro jim je, če ostanejo, kakor jaz. 9Če se pa ne zdržujejo, naj v zakon stopijo, ker je bolje v zakon stopiti, nego pa goreti. 10Zakonskim pa naročam ne jaz, nego Gospod, naj se žena od moža ne razloča. 11Če se pa tudi razloči, naj ostane brez moža ali pa naj se z možem spravi, in mož naj žene ne odpušča. 12Drugim pa jaz pravim, ne Gospod: če ima kteri brat ženo nevernico in ona privoljuje prebivati ž njim, naj je ne odpušča, 13In žena, če ima moža nevernika in on privoljuje prebivati ž njo, naj ga ne odpušča. 14Kajti posvečen je mož nevernik po ženi in posvečena žena nevernica po moži, ker če ne, nečisti so vaši otroci, sedaj so pa sveti. 15Če se pa nevernik razloča, naj se razloča; ni vezan brat ali sestra v takih stvareh; na mir pa nas je poklical Bog. 16Ker kaj veš, žena, če moža zveličaš? ali kaj veš, mož, če ženo zveličaš? 17Le kakor je vsakemu podelil Bog, kakor je vsakega poklical Gospod, tako naj ravna; in tako po vseh cerkvah velevam. 18Obrezan li je kdo poklican? naj si kožice ne navlači; v neobrezi je kdo poklican? naj se ne obrezuje. 19Obreza ni nič in neobreza ni nič, nego izpolnjevanje Božjih zapovedi. 20Vsak naj v tem poklicu, v kterem je bil poklican, ostane. 21Suženj si bil poklican? ne maraj; ali če tudi moreš postati svoboden, udeleži se rajši svobode. 22Kajti kdor je v Gospodu poklican suženj, svobodnik je Gospodov, tako tudi, kdor je svobodnik poklican, suženj je Kristusov. 23Za drago ceno ste kupljeni, ne postanite sužnji ljudem. 24Vsakdo, bratje, naj ostane pred Bogom v tem, v čemer je poklican. 25Za device pa Gospodove zapovedi nimam, ali dajem svèt, kakor kteri sem milost prejel od Gospoda, da bi bil veren. 26Menim torej, da bo to dobro za sedanjo potrebo, da je dobro človeku tako biti. 27Privezan si na ženo? ne išči razveze. Razvezan si od žene? ne išči žene. 28A če se tudi oženiš, ne pregrešiš; tudi devica, če se omoži, ne pregreší; stisko pa po mesu bodo taki imeli; a jaz vam prizanašam. 29To pa pravim, bratje, ker je čas, kteri preostaja, prikrajšan, da bodo tudi tisti, kteri imajo žene, kakor bi jih ne imeli; 30In kteri jokajo, kakor bi ne jokali; in kteri se veselé, kakor bi se ne veselili; in kteri kupujejo, kakor bi ne imeli; 31In kteri vživajo ta svet, kakor bi ga ne vživali; kajti prehaja obraz tega sveta. 32Hočem pa, da ste brez skrbi. Kdor je neoženjen, skrbi za Gospodovo, kako bo Gospodu ugodil; 33Kdor se je pa oženil, skrbi za posvetno, kako bo ženi ugodil. 34Drugo je žena in drugo devica. Ktera je brez moža, skrbi za to, kar je Gospodovo, da je sveta s telesom in z duhom. Ktera je pa omožena, skrbi za to, kar je posvetno, kako bo ugodila možu. 35To pa vam samim na korist govorim, ne da vržem zanjko na vas, nego za spodobno in stanovitno službo Gospodovo brez ovire. 36A če kdo méni, da je sramota za devico njegovo, ko bi bila v zrelej dobi in bi tako imela biti, kar hoče naj dela, ne greši; možé naj jih. 37Kdor pa stoji trden v srcu svojem in nima potrebe, a ima oblast nad lastno voljo, in je tako odločil v svojem srcu, da obvaruje svojo devico, dobro dela. 38Tako tudi, kdor jo moží, dobro dela; a kdor je ne moží, bolje dela. 39Žena je vezana s postavo, dokler živi njen mož; če jej pa mož umre, svobodna je, da se omoží s komer hoče, samo v Gospodu. 40Ali srečnejša je, če tako ostane, po mojej misli, kajti mislim, da imam tudi jaz duha Božjega.