‏ John 18

XVIII. Poglavje

1Rekši to Jezus, izide z učenci svojimi črez potok Cedron, kjer je bil vrt, v kterega vnide on in učenci njegovi. 2Vedel je pa tudi Juda, izdajalec njegov, za ta kraj; ker se je pogostoma shajal Jezus tu z učenci svojimi. 3Juda torej vzeme drhal, in služabnike od vélikih duhovnov in Farizejev, in pride tje s svetilnicami in bakljami in orožjem. 4Jezus pa, ker je vse vedel, kaj se bo ž njim zgodilo, izide, in reče jim: Koga iščete? 5Odgovoré mu: Jezusa Nazarečana. Jezus jim reče: Jaz sem. Stal je pa ž njimi tudi Juda, izdajalelec ▼

▼(izdajalec)

njegov. 6Ko jim je pa rekel: Jaz sem, odstopili so nazaj, in padli so na zemljo. 7In zopet jih vpraša: Koga iščete? Oni pa rekó: Jezusa Nazarečana. 8Jezus odgovorí: "Rekel sem vam, da sem jaz. Če torej mene iščete, pustite, naj ti odidejo. 9Da se izpolni beseda, ktero jim je bil rekel: Ktere si mi dal, nobenega od njih nisem izgubil. 10A Simon Peter je imel meč, in izdere ga, in udari hlapca vélikega duhovna, in odseka mu desno uho. Ime pa je bilo hlapcu Malha. 11Pa reče Jezus Petru: Vtakni meč svoj v nožnice. Ali naj keliha, kterega mi je podal oče, ne pijem? 12Tedaj drhal in poglavar in služabniki Judovski Jezusa zgrabijo, in zvežejo ga. 13In odpeljejo ga najprej k Anu; bil je namreč tast Kajfa, kteri je bil tisto leto véliki duhoven. 14Bil je pa Kajfa tisti, kteri je bil Judom nasvetoval, da je bolje, da eden človek za ljudstvo umre. 15Šel je pa za Jezusom Simon Peter, in neki drugi učenec. Ta učenec je bil pa z vélikim duhovnom znan, ter vnide z Jezusom na dvor vélikega duhovna. 16A Peter je stal zunaj pri vratih. Tedaj izide drugi učenec, kteri je bil z vélikim duhovnom znan, in reče vratarici, in odpelje Simona noter. 17Dekla vratarica pa reče Petru: Ali nisi tudi ti izmed učencev tega človeka? On reče: Nisem. 18A hlapci in služabniki so bili zanetili ogenj, ker je bilo mraz, ter so stali in se ogrevali; stal je pa tudi Peter med njimi in se je grel. 19A véliki duhoven vpraša Jezusa za učence njegove, in za nauk njegov. 20Jezus mu odgovorí: Jaz sem očitno govoril svetu; jaz sem vsegdar učil v shajališči in v tempeljnu, kjer se vsegdar Judje shajajo, in skrivaj nisem ničesar govoril. 21Kaj vprašuješ mene? Vprašaj tiste, kteri so slišali, kaj sem jim govoril; glej, oni vedó, kaj sem jaz govoril. 22Ko je pa to rekel, udari eden od služabnikov, kteri so tam stali, Jezusa po licu, in reče: Tako odgovarjaš vélikemu duhovnu? 23Odgovorí mu Jezus: Če sem hudo govoril, izpričaj, da je hudo; če pa dobro, po kaj me biješ? 24Ana ga pošlje zvezanega k vélikemu duhovnu Kajfu. 25A Simon Peter je stal in se grel. Rekó mu tedaj: Ali nisi tudi ti izmed učencev njegovih? On utají, in reče: Nisem. 26Eden od hlapcev vélikega duhovna, rojak tistemu, kteremu je bil Peter odsekal uho, reče: Te li nisem jaz videl ž njim na vrtu? 27Peter pa zopet utají, in precej zapoje petelin. 28A Jezusa so odpeljali od Kajfa v sodnišnico. Bilo je pa zjutraj; in oni niso šli v sodnišnico, da se ne bi oskrunili, nego da bi jedli velikonočno jagnje. 29Tedaj izide Pilat k njim, in reče: Kakošno tožbo imate zoper tega človeka? 30Odgovoré in rekó mu: Ko ta ne bi bil hudodelnik, to ti ga ne bi bili izročili. 31Pa jim Pilat reče: Vzemite ga vi, in sodite ga po svojej postavi. Judje pa mu rekó: Mi ne smemo nikogar umoriti. 32Da se izpolni Jezusova beseda, ktero jim je rekel, ko je zaznamoval, s kakošno smrtjo bo umrl. 33In Pilat vnide zopet v sodnišnico, in pokliče Jezusa, in reče mu: Ti si kralj Judovski? 34Odgovorí mu Jezus: Praviš li to sam od sebe, ali so ti drugi za-me rekli? 35Pilat odgovorí: Jeli sem jaz Jud? Tvoj narod in véliki duhovni so te meni izročili; kaj si storil? 36Jezus odgovorí: Moje kraljestvo ni s tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo s tega sveta, moji služabniki bi bili branili, da ne bi bil Judom izročen: sedaj pa kraljestvo moje ni odtod. 37Tedaj mu Pilat reče: Torej kralj si ti? Jezus odgovorí: Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem za to rojen, in za to sem prišel na svet, da pričam resnico. Vsak, kdor je od resnice, posluša glas moj. 38Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je to rekel, izide zopet k Judom, in reče jim: Jaz ne nahajam nobene krivice na njem. 39Je pa navada pri vas, da vam enega izpustim na Veliko noč; hočete li torej, da vam izpustim kralja Judovskega? 40Pa zavpijejo zopet vsi, govoreč: Ne tega, nego Baraba. Bil je pa Baraba razbojnik.