‏ John 9

IX. Poglavje

1In gredoč mimo, ugleda človeka, kteri je bil slep od rojstva. 2In vprašajo ga učenci njegovi, govoreč: Rabi, kdo je grešil, ta ali roditelji njegovi, da se je slep rodil? 3Jezus odgovorí: Ne ta ni grešil, ne roditelji njegovi; nego da se razodenejo dela Božja na njem. 4Jaz moram delati dela tega, kteri me je poslal, dokler je dan; prišla bo noč, ko ne bo nihče mogel delati. 5Dokler sem na svetu, luč sem svetu. 6Rekši to, pljune na zemljo, in napravi blato od sline, in pomaže z blatom slepcu očí. 7In reče mu: Pojdi, umij se v kopeli Siloamskej (kar se tolmači: Poslan). Ter odide in se umije, in vrne se videč. 8A sosedje, in kteri so ga bili poprej videli, da je slep, govorili so: Ali ni ta tisti, ki je sedel in prosil? 9Nekteri so pravili: On je; drugi pa: Podoben mu je. On je pravil: Jaz sem. 10Rekó mu torej: Kako so ti se odprle očí? 11On odgovorí in reče: Človek, ki se imenuje Jezus, napravil je blato, in pomazal mi je očí, in rekel mi je: Pojdi v kopel Siloamsko, in umij se. In ko sem odšel, in sem se umil, spregledal sem. 12Pa mu rekó: Kje je on? Reče: Ne vém. 13Peljejo ga k Farizejem, tega, ki je nekedaj slep bil. 14Bila je pa sobota, ko je Jezus blato napravil in mu odprl oči. 15In vpraševali so ga zopet tudi Farizeji, kako je spregledal. On jim pa reče: Blato mi je del na oči, in umil sem se, ter vidim. 16Tedaj so nekteri od Farizejev govorili: Ta človek ni od Boga, ko sobote ne sveti. Drugi so govorili: Kako more grešen človek takošne čudeže delati? In bil je razpor med njimi. 17Zopet rekó slepcu: Kaj ti praviš za-nj, da ti je odprl očí? On pa reče: Da je prerok. 18Judje pa niso verovali za-nj, da je slep bil in je spregledal, dokler niso roditeljev tega, ki je spregledal, poklicali, 19In jih vprašali, govoreč: Je li ta sin vaš, za kogar pravite, da se je slep rodil? Kako pa sedaj vidi? 20Odgovoré jim roditelji njegovi in rekó: Vémo, da je ta sin naš, in da se je slep rodil; 21Kako pa sedaj vidi, ne vemo; ali kdo mu je oči odprl, mi ne vemo. On ima leta; njega vprašajte, on bo sam govoril za-se. 22To so rekli roditelji njegovi za to, ker so se bali Judov; kajti Judje so se bili uže dogovorili, da bodo vsakega, kdor ga bo pripoznal za Kristusa, izpahnili iz shajališča. 23Za to so roditelji njegovi rekli: Saj ima leta; njega vprašajte. 24Tedaj drugoč pokličejo človeka, kteri je slep bil, in rekó mu: Daj Bogu hvalo; in vémo, da je ta človek grešnik. 25On pa odgovorí in reče: Če je grešnik, ne vém; samo vém, da sem slep bil, in sedaj vidim. 26Rekó mu torej zopet: Kaj ti je storil? Kako ti je odprl očí? 27Odgovorí jim: Povedal sem vam uže, in niste slišali; kaj hočete zopet slišati? Ali hočete tudi vi njegovi učenci postati? 28Oni pa ga opsujejo, in rekó: Ti si njegov učenec; mi smo Mojzesovi učenci. 29Mi vémo, da je z Mojzesom govoril Bog; za tega pa ne vémo, odkod je. 30Človek odgovorí in jim reče: To je pač res čudno, da vi ne véste, odkod je, in odprl mi je očí. 31Vémo pa, da grešnikov Bog ne posluša; nego če kdo spoštuje Boga, in voljo njegovo izpolnjuje, tega posluša. 32Od vekomaj se ni slišalo, da bi bil kdo od rojstva slepemu očí odprl. 33Ko ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti. 34Odgovoré in rekó mu: Ves v grehih si se rodil, pa boš ti nas učil? In izženó ga ven. 35Jezus zasliši, da so ga izgnali ven; in ko ga najde, reče mu: Veruješ li v sina Božjega? 36On odgovorí in reče: Kdo je, gospod, da bom veroval va-nj? 37Jezus mu pa reče: In videl si ga, in kteri s teboj govori, ta je. 38On pa reče: Verujem, gospod! In pokloni mu se. 39In Jezus reče: Jaz sem prišel na sodbo na ta svet, da kteri ne vidijo, spregledajo, in kteri vidijo, oslepé. 40In slišali so to nekteri izmed Farizejev, kteri so bili ž njim, in rekó mu: Ali smo tudi mi slepi? 41Reče jim Jezus: Ko bi bili slepi, ne bi imeli greha; sedaj pa pravite: Vidimo; za to greh vaš ostane.