‏ Matthew 9

IX. Poglavje

1In stopivši v ladjo, prepelje se, in pride v svoje mesto. 2In glej, prinesó mu mrtvoudnega, kteri je ležal na postelji. In videč Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Zaupaj, sin! odpuščajo ti se grehi tvoji. 3In glej, nekteri od pismarjev rekó v sebi: Ta preklinja Boga, 4In videč Jezus njih misli, reče: Za kaj mislite hudobno v srcih svojih? 5Kaj je namreč laže, reči: Odpuščajo ti se grehi; ali reči: Vstani, in hodi? 6Da boste pa vedeli, da ima sin človečji oblast odpuščati na zemlji grehe, (tedaj velí mrtvoudnemu:) Vstani in vzemi svojo posteljo, in pojdi na dom svoj. 7Pa vstane in odide na dom svoj. 8Ko pa ljudstvo to vidi, začudijo se, in hvalijo Boga, ki je dal ljudém tako oblast. 9In gredé dalje odtod, ugleda človeka, da sedí na mitnici, Matevža po imenu, in reče mu: Pojdi za menoj! Pa vstane in odide za njim. 10In zgodí se, ko je sedel v hiši za mizo, in glej, mnogo mitarjev in grešnikov je prišlo, in sedeli so z Jezusom in učenci njegovimi. 11In ko Farizeji to vidijo, rekó učencem njegovim: Za kaj učenik vaš z mitarji in grešniki jé? 12Slišavši pa to Jezus, reče jim: Ne potrebujejo zdravi zdravnika, nego bolni. 13Pojdite pa, in naučite se, kaj se pravi: "Milosti hočem, in ne darú." Nisem prišel namreč klicat pravičnih, nego grešnike na pokoro. 14Tedaj pristopijo k njemu Janezovi učenci, govoreč: Za kaj se mi in Farizeji mnogo postimo, tvoji se pa učenci ne postijo? 15In reče jim Jezus: Morejo li svatje jokati, dokler je ženin ž njimi? Prišli bodo pa dnevi, ko jim se bo ženin odvzel, in tedaj se bodo postili. 16Nikdor pa ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro obleko; kajti zaplata njena bo odtrgla od obleke še nekaj, in luknja bo veča. 17In novega vina ne vlijajo v stare mehove; sicer mehovi popokajo, in vino se izlije, in mehovi se pokazé: nego novo vino vlijajo v nove mehove, in oboje se ohrani. 18Ko jim je to govoril, glej, pride starešina, ter mu se je poklanjal, govoreč: Hči moja je ravnokar umrla; ali pridi, in položi na njo roko svojo, in oživela bo. 19In Jezus vstane in odide za njim, on in učenci njegovi. 20In glej, žena, ktera je imela krvotok dvanajst let, pristopi od zadi in se dotakne robú obleke njegove. 21Kajti djala je sama pri sebi: Če se le obleke njegove dotaknem, ozdravela bom. 22Jezus se pa obrne in jo ugleda, ter reče: Zaupaj, hčer! vera tvoja ti je pomagala. In žena je ozdravela od tega časa. 23In prišedši Jezus v starešinovo hišo, ugleda piskače in ljudstvo, ktero je hrumelo, 24In reče jim: Odstopite! kajti deklica ni umrla, nego spí. In posmehovali so mu se. 25Ko je pa ljudstvo izgnal, vnide in jo prime za roko; in deklica vstane. 26In ta zgodba se razglasí po vsej tistej zemlji. 27In ko je šel Jezus dalje odtod, šla sta za njim dva slepca, in vpila sta, govoreč: Usmili se naju, sin Davidov! 28Ko pa pride v hišo, pristopita slepca k njemu. In Jezus jima reče: Verujeta li, da morem to storiti? Rečeta mu: Dà, Gospod! 29Tedaj se dotakne njunih očî, govoreč: Po vaju veri naj se vama zgodí! 30In njune očí se odpró. In Jezus jima zapretí, in reče: Glejta, da nihče ne zvé. 31Ona pa izideta in ga razglasita po vsej tistej zemlji. 32Ko sta pa ona izšla, glej, pripeljejo mu mutca, kteri je bil obseden. 33In ko je hudiča izgnal, mutec spregovori. In ljudstvo se začudi, in reče: Nikoli se ni kaj takega v Izraelu videlo. 34Farizeji so pa govorili: S poglavarjem hudičev izganja hudiče. 35In hodil je Jezus po vseh mestih in vaséh, učeč po njih shajališčih, in oznanjujoč evangelj kraljestva, in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost med narodom. 36Ko pa vidi ljudstvo, zasmilijo mu se; kajti bili so zapuščeni in razkropljeni kakor ovce, ktere nimajo pastirja. 37Tedaj reče učencem svojim: Žetve je mnogo, ali delalcev malo; 38Prosite torej gospodarja žetve, naj pošlje delalcev na žetev svojo.