‏ Psalms 105

Psalm 105

1Slavite Gospoda, razglasujte ime njegovo; med ljudstvi oznanjujte dejanja njegova. 2Pojte mu, prepevajte mu, razgovarjajte se o vseh čudovitih delih njegovih. 3Hvalite se v svetem imenu njegovem; veseli se naj srce njih, ki iščejo Gospoda. 4Iščite Gospoda in moči njegove; iščite vedno njegovega obličja. 5Spominjajte se čudovitih del njegovih, katera je storil; čudežev njegovih in sodbâ ust njegovih. 6O seme Abrahama, njegovega hlapca; o izvoljeni sina njegovega Jakoba! 7Ta je Gospod, Bog naš, po vsej zemlji so sodbe njegove. 8Spominja se vekomaj zaveze svoje, besede, katero je zapovedal na tisoč rodov, 9Katero je sklenil z Abrahamom, in prisege svoje Izaku, 10Katero je dal Jakobu v postavo; Izraelu v vedno zavezo. 11Govoreč: Tebi hočem dati deželo Kanaansko, vrvco posesti vaše. 12Dasí je bilo ljudî malo, prav malo, in tujci v njej, 13In so hodili od naroda do naroda, iz kraljestva k drugemu ljudstvu; 14Ni dovolil zatíratí jih nikomur; dà, strahoval je zavolje njih kralje: 15Ne dotaknite se maziljencev mojih, in ne storite žalega prerokom." 16Ko je bil poklical lakot nad deželo, in kruhu strl vso podporo; 17Poslal je bil moža pred njimi odličnega; kateri je bil v sužnjost prodan, Jožefa. 18Noge njegove so vklenili z vezjo, v železo se je on podal. 19Noter do časa, ko je imela priti beseda njegova; govor Gospodov ga je potrdil. 20Poslal je kralj in velel ga razvezati; in poglavar ljudstev ga je oprostil. 21Postavil ga je za gospoda družini svoji, in za poglavarja vsej svoji posesti, 22Da bi zvezaval kneze po volji svoji, in podučeval njih starejšine. 23Nato je prišel Izrael v Egipt, in Jakob je tujčeval po deželi Kamovi. 24Ko je bil tam storil Bog, da je bilo ljudstvo njegovo silno rodovitno, in ga je bil močnejšega naredil od sovražnikov njegovih, 25Izpremenil je njih srce, da so sovražili ljudstvo njegovo, da so naklepe delali zoper hlapce njegove. 26Poslal je Mojzesa, hlapca svojega, Arona, katerega je bil izvolil. 27Razlagala sta pred njimi besede znamenj njegovih, in čudežev v deželi Kamovi. 28Poslal je temé, in otemnile so jo, in upirala se niso znamenja zoper besedo njegovo. 29Izpremenil je bil v kri njih vodé, in pokončal je bil njih ribe. 30Obilo je rodila njih dežela žab, ki so napadle kraljev samih stanice. 31Ko je izrekel, prišlo je krdelo živali; uši na vso njih pokrajino. 32Dež jim je naredil v točo, ogenj silno plameneč v njih kraji. 33S tem je zadel njih trte in njih smokve, in polomil njih pokrajine drevesa. 34Ko je izrekel, prišla je kobilica in hrošč, in ta brez števila. 35On je požrl vso travo njih kraja, in požrl sad njih dežele. 36Slednjič je udaril vse prvorojeno v njih kraji; prvino vse njih moči. 37Tedaj jih je izpeljal sè srebrom in zlatom, in ni ga bilo, da bi pešal, med njih rodovi. 38Veselili so se Egipčani, ko so izhajali tí; ker njih strah jih je bil obšel. 39Razgrnil je oblak za odejo, in ogenj, da je noč razsvetljeval. 40Prosili so, in poslal jim je prepelic, in s kruhom nebeškim jih je sitil. 41In odprl je skalo, in pritekle so vode, ter šle so po suhih krajih, kakor reka. 42Ker se je spominjal besede svetosti svoje, z Abrahamom, hlapcem svojim. 43Zató je izpeljal ljudstvo svoje, z veseljem, s petjem izvoljene svoje. 44In dal jim je kraje narodov, in delo ljudstev so posedli; 45Da se držé postav njegovih, in hranijo zakone njegove.