‏ Psalms 106

Psalm 106

1Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, ker je vekomaj milost njegova. 2Kdo bi dopovedal najvišjo moč Gospodovo, oznanil vso hvalo njegovo? 3O blagor jim, ki se držé postave té, ki delajo pravico vsak čas! 4Spomni se me, Gospod, po blagovoljnosti, katero izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z blaginjo svojo. 5Da uživam izvoljenih tvojih dobroto, da se radujem radosti naroda tvojega; da se s posestjo tvojo ponašam. 6Grešili smo z očeti svojimi: krivično smo delali, ravnali hudobno. 7Očetje naši niso umeli v Egiptu čudovitih dél tvojih; spominjali se niso milosti tvojih obilosti; temuč priliko so dajali izpremeniti jih pri morji, ko so stopali v morje trstovito. 8Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč. 9Ker zarotil je trstovito morje, in posušilo se je; in peljal jih je skozi valove kakor skozi puščavo. 10Tako jih je rešil roke sovražnikove; otel jih je neprijateljeve roke. 11Pokrile pa so vode njih sovražnike; eden izmed njih ni ostal. 12Da sì so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo, 13Pozabili so naglo dél njegovih; čakali niso sveta njegovega. 14Ampak iz poželjivosti v puščavi izkušali so Boga mogočnega v samoti. 15Tako da je podelivši jim, kar so prosili, poslal kugo nad nje. 16Potem ko so bili nevoščljivi Mojzesu v šatorji, Aronu svetniku Gospodovemu, 17Odprla se je zemlja in požrla Datana in zagrnila je drhal Abiramovo. 18In vnel se je ogenj v njih drhal, in s plamenom požgal krivične. 19Naredili so tele na Horebu, in klanjali so se podobi. 20In premenivši čast svojo v podobo vola, ki travo jé, 21Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, kateri je bil storil velike reči v Egiptu, 22Čudovita dela v deželi Kamovi, strašna pri trstovitem morji. 23Zatorej je rekel, da jih bode pogubil; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v ón predór pred njim, da bi odvrnil jezo njegovo, da jih ne pogubi. 24Zavrgli so tudi zaželeno deželo, ne verujoč besedi njegovi. 25In godrnjaje v šatorih svojih niso poslušali glasú Gospodovega. 26Zatorej je dvignil roko svojo ter prisegel, da jih podere v sami puščavi. 27In da podere seme njih med narodi, in razkropi jih po deželah. 28Razen tega so se združili tudi z malikom Peorjem, in jedli mrtvih daritve. 29Klicali so tako Boga v nevoljo z deli svojimi, da je pridrla nad nje nadloga. 30Dokler ni vstal Pineas in storil sodbo, ter je bila ustavljena tista nadloga; 31Kar se mu je štelo za pravico, od roda do roda vekomaj. 32Enako so razdražili gorečo jezo pri vodah prepira, tako da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih. 33Ko so bili razdražili duha njegovega, in je izgovoril z ustnami svojimi razdraženje svoje: 34Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapovedal Gospod; 35Ampak pomešali so se z onimi narodi in naučili se njih dél. 36In čestili so njih podobe, katere so bile njim v izpotiko. 37Ker darovali so sinove svoje in hčere svoje hudobnim duhovom; 38In prelivali so nedolžno kri, kri sinov svojih in hčer svojih, katere so darovali podobam Kanaanskim, tako da je bila zemlja onečiščena z njih moritvami. 39In oskrunjali so se sè svojimi deli; prešestvovali z dejanji svojimi. 40Zatorej se je razsrdil Gospod nad ljudstvom svojim in studil svojo posest, 41Tako da jih je dal v roko narodom, da bi jim gospodovali njih sovražniki, črtilci, 42In jih zatirali njih neprijatelji, in da bi se poniževali pod njih roko. 43Mnogokrat jih je rešil, dasì so ga bili razsrdili z naklepom svojim, in so bili ponižani zavoljo krivice svoje. 44Ozrl se je na njih stisko, slišal je njih vpitje. 45In spomnivši se zá nje zaveze svoje, kesal se je po obilosti milosti svojih; 46Tako da jim je izkazal usmiljenje pred vsemí, kateri so jih v sužnjosti imeli. 47Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih narodov, da slavimo sveto ime tvoje, in se s hvaljenjem priporočamo v hvali tvoji, 48Blagoslovljen Gospod, Izraelov Bog, od veka do veka in vse ljudstvo naj govori: Aleluja!