‏ Psalms 107

Psalmov knjiga peta.

Psalm 107.

1Slavite Gospoda, ker dober je; ker vekomaj je dobrota njegova! 2Govoré naj rešenci Gospodovi, katere je rešil iz stiske; 3Katere je zbral iz dežél od vzhoda in od zahoda, od severja in od morja. 4Tavali so po puščavi, po potih samotnih, mesta za prebivališče niso našli; 5Lačni in žejni, njih duša je hirala v njh. 6Klicali so Gospoda v stiski svoji; iz njih nadloge jih je rešil. 7In vodil jih je po pravem potu, da so prišli v prebivališča mesto. 8Slavé naj pred Gospodom milost njegovo, in čudovita dela njegova pri sinovih človeških: 9Da on siti dušo potrebno, in dušo gladno napolnjuje z dobrim. 10Kateri sedevajo v temoti in smrtni senci, v bridkosti sponah in v železu, 11Ker so dali priliko, izpremeniti besedo Boga mogočnega, in zavrgli so sklep Najvišjega, 12Srce njih ponižuje s tisto nadlogo; omahujejo in nihče ne pomaga. 13Klicali so Gospoda v stiski svoji; rešil jih je iz njih nadloge. 14Izpeljal jih je iz temin in smrtne sence, raztrgal je njih vezí. 15Slavé naj pri Gospodu milost njegovo, in čudovita dela njegova pri sinovih človeških. 16Da on razbija bronasta vrata, in razlomi zapahe železne. 17Nespametni, zavoljo pota pregrehe, zavoljo krivic svojih so v bridkosti. 18Njih srce studi vsako hrano; bližajo se smrtnim durim. 19Klicali so Gospoda v stiski svoji, rešil jih je iz njih nadloge. 20Poslal je besedo svojo in ozdravil jih; in rešil iz njih jam. 21Slavé naj pri Gospodu milost njegovo, in čudovita dela njegova pri sinovih človeških. 22In darujejo naj hvalne daritve ter oznanjajo s petjem dela njegova. 23Kateri so šli na morje v ladijah, in so opravljali delo na širnih vodah; 24Oni vidijo dela Gospodova in čuda njegova v globočini: 25Kako ukaže in naplavi vihar, kateri dviguje valove njegove, 26Kako se spenjajo do neba, in padajo v globočine; njih duša koprni v nadlogi; 27Opotekajo se in gibljejo kakor pijani; in vsa njih spretnost gine. 28Klicali so Gospoda v stiski svoji, rešil jih je iz njih nadloge. 29Premenil je vihar v tišino, in utihnili so njih valovi. 30In vesele, ko so potihnili valovi, peljal jih je v brodišče zaželeno. 31Slavé naj pri Gospodu milost njegovo, in dela čudovita njegova pri sinovih človeških. 32In poveličujejo naj ga v zboru ljudstva, in v seji starejšin naj ga hvalijo. 33Reke izpreminja v puščavo, in vode tekoče v tla suhotna; 34Zemljo rodovitno v solnato zavoljo hudobnih prebivalcev njenih. 35Puščavo izpreminja v stoječo vodo in zemljo suhotno v vode tekoče. 36Storivši, da prebivajo tam lakotni, in ustanové mesto za prebivališče, 37In da posejejo njive in zasadé vinograde ter prideljujejo sad rodoviten. 38Blagoslavlja jih tako, da se množijo silno, in živine njih ne zmanjšuje. 39A zmanjšujejo se in uklanjajo hudobni v stiski in žalovanji, 40Ko izliva zaničevanje nad prvake in dela, da tavajo po praznoti brez potov. 41In stavi na višavo siromaka, in kakor čedo množi rodovine. 42Vidijo naj pravični in se veselé; vsa malopridnost pa zapri usta svoja. 43Kdorkoli je moder, vidi to in pazi na milost Gospodovo.