Psa 39 | SloStritar | STEP | Načelniku godbe Jedutunov, psalm Davidov.

‏ Psalms 39

Psalm 39

1 Načelniku godbe Jedutunov, psalm Davidov. 2 Rekel sem: Pazil bodem na pota svoja, da ne grešim z jezikom svojim; uzdo bodem imel okrog svojih ust, dokler bode krivični pred menoj. 3 Umolknil sem bil molčeč, tih sem bil tudi dobremu; ali hujšala se je bolečina moja. 4 Ko pa se je vnemalo srce moje v meni, ko je v premišljevanji mojem užigal se ogenj, govoril sem z jezikom svojim: 5 Daj, da zvem, Gospod, konec svoj, kaj je mera mojih dní, zvem, kako sem trpežen. 6 Glej, po dlan dolge si naredil dnî moje, in čas moj je kakor nič pred teboj, zares, prava ničevost je vsak človek, še tako trden. 7 Zarés, kakor senca mine človek, zares, zastonj tako ropotajo; zbira vsak, a ne vé, kdo bode to prejel. 8 A kaj še čakam, Gospod? up moj je v tebi. 9 Vseh pregreh mojih reši me, nespametnim na sramoto ne izpostavi me. 10 Umolknem, ne zinem, ker ti si storil. 11 Odvrni od mene udarec svoj, od udarca roke tvoje jaz omahujem. 12 Ako bi s kaznimi po krivičnosti pokoril vsakega, uničil bi kakor mola, kar je vrednega v njem: zares, ničevost je vsak človek. 13 Čuj molitev mojo, Gospod, in vpitje moje; uho nagni solzam mojim, ne delaj se gluhega; ker tujec sem pred teboj, naselnik kakor vsi očetje moji. 14 Odstopi od mene, da se okrepčam: ko še ne odhajam, da me ne bode več.