‏ Psalms 68

Psalm 68

1Načelniku godbe, Davidov psalm in pesem. 2Ko vstane Bog, razkropé se neprijatelji njegovi, in srditi sovražniki njegovi bežé pred njegovim obličjem. 3Kakor bi puhnil dim, puhneš jih, kakor se staja vosek v ognji, izginejo krivični izpred Božjega obličja. 4Pravični pa se veséli radujejo pred Bogom, in se veselé v radosti. 5Pojte Bogu, prepevajte njegovemu imenu; povišujte ga, ki sedí v sami lepoti, ime mu je Gospod, in radujte se pred njim. 6Oče je sirotam in bramba vdovam, Bog v prebivališči svetosti svoje. 7Bog stavi v rodovino samotarje; izpeljuje zvezane iz vezî; in uporniki prebivajo v kraji presuhem. 8O Bog, ko si hodil pred ljudstvom svojim, ko si stopal po samoti izvrstno; 9Tresla se je zemlja, tudi nebesa so se rosila od pričujočnosti Božje, sam Sinaji od pričujočnosti Božje, Boga Izraelovega. 10Dež preobilen si rosil, Bog; posestvo svoje, in to hirajoče, si oživljal. 11Tvoji so krdeloma prebivali v njem; ti ga pripravljaš po dobroti svoji onemu ubozemu siromaku, Bog. 12Bog je dajal govor; one, ki so oznanjale, dejale so v veliki vojni: 13Kralji vojnih krdél bežé, bežé; in ona, ki biva domá, plén deli. 14Če ste tudi ležali med dvema kupoma kamenja, bodete podobni perotim goloba srebrom kritega, katerega pérje je iz rumenega zlata izkopanega. 15Ko bode vsemogočni razkropil kralje v tej deželi, bodeš bel kakor sneg na Salmonu, 16Največji gori, gori Basanski; gori grbasti, gori Basanski. 17Zakaj bi se podrle, grbaste gore? té gorske kraje želi Bog za sedež svoj, Gospod tudi bode prebival v njih vekomaj. 18Vozov Božjih je dvakrat deset tisoč, tisoč in tisoč: Gospod z njimi, Gospod Sinaji v svetišči. 19Dvigajoč se v višavo dobil si v pest vjetnikov množino, prejemajoč dal si darí ljudém; tudi upornike bivajoč dobivaš v pest, Gospod Bog. 20Blagoslovljen Gospod, kateri nas vsak dan obklada z darovi; Bog ón mogočni, blaginja naša. 21Bog ón mogočni nam je Bog mogočni, za vsakatero blaginjo, in Gospodovi so izhodi zoper smrt sámo. 22Samo Bog razbija glavo sovražnikov svojih; téme lasato njega, ki hodi neprestano v krivicah svojih. 23Rekel je bil Gospod: Iz Basana pripeljem nazaj, nazaj pripeljem iz globočin morjá, 24Da razbijajoč pomočiš nogo svojo v kri; jezik psov svojih v kri sovražnika vsakega izmed njih. 25Ko so videli hojo tvojo, o Bog, hojo mojega Boga mogočnega, kralja mojega, kateri je v svetišči; 26Šli so spredaj pevci, potem godci; med deklicami, ki so bíle na tambure. 27V zborih blagoslavljajte Boga, Gospoda, kateri ste iz vira Izraelovega. 28Ondi bodi Benjamin mali in gospodar njih; prvaki Judovski in njih krdela, prvaki Zabulonovi, Naftalijevi prvaki. 29Bog tvoj zapoveduje, da bodi krepák; okrepčaj, o Bog, ker si deloval v nas, 30Iz svetišča svojega zavoljo Jeruzalema. Tebi prinesó kralji darilo. 31Pogúbi krdelo trstonosno, čedo krepkih juncev s teleti ljudstev, ki se na videz udaje s kosovi srebra; razkropi ljudstva, ki jih vojske veselé. 32Pridejo naj velikaši iz Egipta, Etiopija naj hitro pošlje rok svojih dar Bogu. 33Kraljestva zemeljska, pojte Bogu; prepevajte Gospodu silno, 34Kateri sedí v starodavnih nebés nebesih: glej, z glasom svojim daje glas krepak od sebe. 35Dajajte moč Bogu, veličastvo njegovo je nad Izraelom, in moč njegova v gornjih oblakih. 36Strašán si, o Bog, iz svetišč svojih; Bog mogočni Izraelov sam daje moč in sile temu ljudstvu: slava Bogu!