Psa 71 | SloStritar | STEP | K tebi, Gospod, pribegam, sram me ne bodi nikdar.

‏ Psalms 71

Psalm 71

1 K tebi, Gospod, pribegam, sram me ne bodi nikdar. 2 Po pravici tvoji ótmi me in oprosti me; nagni k meni uho svoje in réši me. 3 Bodi mi skala, na kateri naj prebivam, kamor naj zahajam vedno; zapoved si dal, da naj se rešim, ker skala moja si in trdnjava moja. 4 Bog moj, reši me iz roke njegove, ki dela nepravično in neusmiljeno. 5 Ker ti si nada moja, Bog Gospod; upanje moje od moje mladosti. 6 Nate se opiram od poroda; od osrčja matere moje odtrgal si me tí; v tebi je hvala moja neprestano. 7 Kakor čudo bil sem mnogim; tako si mi krepko zavetje. 8 Napolnijo naj se s hvalo tvojo usta moja, ves dan sè slavo tvojo. 9 Ne zavrzi me o starosti času; ko peša krepost moja, ne zapústi me; 10 Ker sovražniki moji govoré o meni, in oni, ki prežé na dušo mojo, posvetujejo se vkup, 11 Govoreč: Bog ga zapušča, podite in zgrabite ga; ker ni ga, da bi ga rešil. 12 Bog, ne bivaj daleč od mene, Bog moj, na pomoč mi hiti. 13 Osramoté se naj in poginejo nasprotniki duše moje; pokrijejo naj se z nečastjo in sramoto, kateri iščejo hudega meni. 14 Jaz pa sem v nadi neprestano o vsej hvali tvoji, in bodem stanoviten. 15 Usta moja hočejo oznanjati pravico tvojo, vsak dan blaginjo tvojo: dasi ne znam števil njenih. 16 Poprijel se bodem vsake kreposti, Bog Gospod; oznanjal bodem pravico samega tebe. 17 Bog, učil si me od mladosti moje, in do sedaj sem oznanjal čuda tvoja. 18 Torej tudi toliko časa, ko sem star in siv, Bog, ne zapústi me; dokler bodem oznanjal roko tvojo temu rodu, vsakemu prihodnjemu rodu krepost tvojo. 19 Ker pravica tvoja, Bog, seza do višav; ker stvari delaš velike, Bog; kdó je tebi enak? 20 Ker potem ko si dal, da sem izkusil stiske velike in hude, poživljaš me zopet, in iz brezen zemlje daješ da zopet vstajam. 21 Velikost mojo množiš, in ustaviš se ter me tolažiš. 22 Tudi jaz te bodem slavil sè strunami, in zvestobo tvojo, moj Bog; prepeval ti bodem s citrami, o svetnik Izraelov! 23 Pevale bodo ustne moje, ko ti bodem prepeval, in duša moja, k si jo otél. 24 Tudi jezik moj bode vsak dan oznanjal pravico tvojo, ker bodo se sramovali, ker sè sramoto bodo obliti, ki iščejo hudega meni.