Psalms 74
Psalm 74
1Pesem ukovita, Asafu. Zakaj, Bog, zametaš vekomaj, vedno kadí se jeza tvoja v čedo paše tvoje! 2Spomni se občine svoje; da si prej pridobil, odkupil rod posesti svoje, da je to gora Sijonska, na kateri si prebival. 3Vzdigni noge svoje na večne podrtije, na vse zlo, kar ga dela sovražnik v svetem kraji. 4Rujoveč so sovražniki tvoji sredi zbirališč tvojih postavili znamenja svoja, za znamenja. 5Za plemenitega so imeli izmed njih vsakega, kakor je dvigal kvišku nad zapleteno lesovje sekire. 6Še zdaj bijejo izdolbene podobe njegove vkup s kolom in s kladivi. 7Zažgali so svetišča tvoja, pahnili so na tla in oskrunili prebivališče tvojega imena. 8Rekli so v srci svojem: Zgrabimo ga vsi vkup; zapalili so vsa zbirališča Boga mogočnega, in pahnili jih na tla. 9Znamenj naših ne vidimo, ni več preroka, in ni ga pri nas, ki bi vedel, doklej. 10Doklej, o Bog, bode zasramoval sovražnik, dražil bode neprijatelj ime tvoje vekomaj? 11Zakaj odtezaš roko svojo, in desnico svojo? Iz srede nedrija svojega strahúj. 12Saj Bog je kralj moj že od nekdaj, delajoč blaginjo sredi zemlje. 13Ti si razklal v moči svoji morje; razbil si zmajem glave v vodah. 14Ti si razbil somu glave, dajal si hrane samemu ljudstvu, potujočemu skozi puščavo. 15Ti si odprl studenec in potok; ti posušaš reke mogočne. 16Tvoj je dan, in tvoja noč; ti si napravil luč njeno in solnce. 17Ti si postavil vse meje zemlji; samo poletje in zimo napravil si tí. 18Spomni se vendar tega, da sovražnik zasramuje, o Gospod, in da ljudstvo nespametno draži ime tvoje. 19Ne dajaj tistemu krdelu življenja grlice svoje, krdela ubozih svojih ne pozabi vekomaj. 20Ozri se na zavezo, ker napolnjeni so najskrivnejši kraji zemlje, silovitosti so jama. 21Kdor je ponižan, naj se ne vrne zmeden; ubogi in potrebni naj hvalita ime tvoje. 22Vstani, o Bog; potegni se za pravdo svojo; spomni se zasramovanja svojega, katero ti dela nespametni vsak dan. 23Ne pozabi glasú sovražnikov svojih; ropota spenjajočih se v té, ki se množi vedno.
Copyright information for
SloStritar