‏ Romans 11

XI. Poglavje

1Pravim torej: Jeli Bog zavrgel, ljudstvo svoje? Bog ne daj! kajti tudi jaz sem Izraelec, iz semena Abrahamovega, iz rodu Benjaminovega. 2Ni zavrgel Bog ljudstva svojega, kterega je najprej spoznal. Jeli ne veste, kaj pravi za Elija pismo? kakor se toži Bogu na Izraela govoreč: 3"Gospod, preroke tvoje so poubili in oltare tvoje so razkopali, in jaz sem ostal sam in iščejo dušo mojo." 4Ali kaj pravi njemu Božji odgovor? "Pustil sem sebi sedem tisoč mož, kteri niso pripognili kolena pred Baalom." 5Tako je torej tudi v sedanjem času ostanek po izbiri milosti. 6Če pa iz milosti, ni več iz del, kajti bi milost več ne bila milost; a če iz del, več ni milost, kajti bi delo več ne bilo delo. 7Kaj torej? Česar je iskal Izrael, tega ni dobil, a izbira je dobila, drugi pa so bili zaslepljeni, 8(Kakor je pisano: "Dal jim je Bog duha brljavega, oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo,) noter do današnjega dné. 9In David pravi: "Postane naj jim njih miza za zanjko in za lov, in za pohujšanje in za povračilo; 10Potamné naj njih oči, da ne vidijo, in njih hrbet čisto upogni." 11Pravim torej: Jeli so se spotaknili, da padejo? Bog ne daj! nego od njih pregrehe je zveličanje za pogane, da bi jih na posnemanje razdražili. 12Če je pa njih pregreha bogastvo za svet in njih izguba bogastvo za pogane, koliko bolje njih polnost! 13Kajti vam poganom govorim, in dokler sem jaz apostelj poganov, hvalim svojo službo, 14Ne bi li kako na posnemanje razdražil svoje meso in zveličal ktere izmed njih; 15Ker če je njih zavrženje sprava sveta, kaj bi bilo sprejetje, če ne življenje iz mrtvih? 16Če je pa prvina sveta, tudi je testo, in če je korenina sveta, tudi so veje. 17Če so se pa nektere veje odlomile, a ti, ker si bil divja olika, vcepil si se na nje in postal sodeležnik olikove korenine in tolšče, 18Ne hvali se z vejami; če pa hvališ, ne nosiš ti korenine, nego korenina tebe. 19Porečeš torej: Odlomile so se veje, da bi se jaz vcepil. 20Dobro, za voljo nevere so se odlomile, ti pa z vero stojiš. Ne prevzetuj, nego boj se. 21Ker če Bog naravnim vejam ni prizanesel, da tudi tebi kako ne prizanese. 22Glej torej dobroto in ostrost Božjo: nad temi, kteri so padli, ostrost, a nad teboj dobroto, če ostaneš v dobroti; če ne, tudi ti boš posekan. 23A oni, če ne ostanejo v neveri, vcepili se bodo, kajti Bog je mogoč zopet jih vcepiti. 24Kajti če si ti odsekan od olike po naravi divje in si se vcepil proti naravi na pravo oliko, koliko bolje ti le, kteri se bodo vcepili na lastno oliko? 25Kajti ne čem, da bi vi, bratje, ne vedeli skrivnosti, (da bi ne bili sami v sebi razumni,) da je trdokornost Izraela deloma zadela, dokler ne vnide polnost poganov. 26In tako se bo zveličal ves Izrael, kakor je pisano: "Prišel bo iz Siona rešitelj in odvrnil nepobožnost od Jakoba; 27In to jim je od mene zaveza, kedar odvzamem njih grehe." 28Poleg evangelja so sicer sovražniki za voljo vas, a poleg izbire so ljubljenci za voljo očetov. 29Kajti brez kesanja so darovi in klicanje Božje, 30Ker kakor tudi vi nekdaj niste verjeli Bogu, a sedaj ste usmiljenje dobili po njih neveri; 31Tako tudi ti sedaj niso verjeli, po vašem usmiljenji da bi tudi oni usmiljenje dobili. 32Kajti zaprl je Bog vse v neverstvo, da bi se vseh usmilil. 33O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako neizvedljive so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti! 34Kajti: "kdo je spoznal misel Gospodovo?" 35Ali: "kdo je bil njemu svetovalec?" Ali: "kdo je njemu naprej dal, ter mu se bo nazaj dajalo?" 36Kajti od njega in po njem in v njem je vse, njemu slava na veke! Amen.