Rom 15 | SloStritar | STEP | Dolžni pa smo mi, kteri smo močni, slabosti slabih nositi in ne samim sebi po godu delati.

‏ Romans 15

XV. Poglavje

1 Dolžni pa smo mi, kteri smo močni, slabosti slabih nositi in ne samim sebi po godu delati. 2 Kajti vsak vas naj dela bližnjemu po godu na dobro za zbujanje pobožnosti. 3 Kajti tudi Kristus ni sebi po godu storil, nego kakor je pisano: "Ogovori tistih, kteri so tebe ogovarjali, padli so na me." 4 Ker karkoli se je poprej napisalo, napisalo se je za naš nauk, da s potrpljivostjo in s tolažbo pisem up imamo. 5 A Bog potrpljivosti in tolažbe naj vam da ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu, 6 Da enodušno z enimi usti slavite Boga in očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa. 7 Za to sprejemljite eden drugega, kakor je tudi Kristus sprejel nas na slavo Božjo. 8 Pravim namreč, da je Jezus Kristus sluga postal obreze za voljo resnice Božje, da bi potrdil obljube očetov. 9 Pogani naj pa za voljo usmiljenja Boga poslavé, kakor je pisano: "Za to te bom spoznaval med pogani, in imenu tvojemu prepeval." 10 In zopet pravi: "Oveselite se, pogani, z njegovim ljudstvom." 11 In zopet: "Hvalite Gospoda vsi pogani in pohvalite ga vsa ljudstva." 12 In zopet Izaija pravi: "Bode korenina Jesejeva in kteri bo vstal gospodovat nad pogani; v njega bodo upali pogani." 13 Bog upanja pa naj vas napolni vsake radosti in mira v verovanji, da bi imeli obilnost v upanji, v moči duha svetega. 14 A prepričan sem, bratje moji, tudi sam jaz za vas, da ste tudi vi sami polni dobrote, napolnjeni vsakega znanja, mogoči tudi eden drugega svariti. 15 Pa sem vam drzneje napisal, bratje, deloma, da vas zopet opomenem, po milosti, ktero mi je Bog dal. 16 Da bom služabnik Jezusa Kristusa med pogani, opravljajoč sveto službo evangelja Božjega, da postane prinesek poganov prijeten, posvečen v duhu svetem. 17 Imam torej hvalo v Kristusu Jezusu gledé Boga. 18 Kajti ne bom se predrznil govoriti kaj, kar ni napravil Kristus po meni, za poslušnost poganov, z besedo in dejanjem, 19 V moči znamenj in čudežev, v moči duha Božjega tako, da sem od Jeruzalema in po okolici tja do Ilirika izpolnil evangelj Kristusov, 20 Tako namreč prizadevajoč si, da se oznanja evangelj ne, kjer se je imenoval Kristus, da bi na tujej podlagi ne zidal, 21 Nego kakor je pisano: "Kterim se ni oznanilo za njega, videli bodo, in kteri niso slišali, razumeli bodo." 22 To me je tudi naj bolje oviralo, da nisem prišel k vam. 23 Sedaj pa nič več mesta ne imajoč v teh zemljah, a imajoč željo priti k vam od več let, 24 Kedar pojdem na Španjsko, pridem k vam, ker upam tam tudi potujoč videti vas in da me boste vsi spremili tja, ko se vas poprej nekoliko navoljim. 25 Sedaj pa potujem v Jeruzalem služit svetim. 26 Kajti Macedonija in Ahaja sta sklenili nekakošen sklad storiti za uboge onih svetih, kteri so v Jeruzalemu. 27 Sklenili sta, tudi dolžni sta jim; kajti če so deležniki postali njih duhovnih stvari pogani, dolžni so tudi v telesnih stvareh postreči jim. 28 To torej končavši in zapečativši jim ta sad, odpotoval bom preko vas na Španjsko. 29 A vem, kedar pridem k vam, da bom prišel v polnem blagoslovu evangelja Kristusovega. 30 Prosim pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni duha, da mi pomorete v molitvah za me k Bogu; 31 Da se rešim tistih, kteri ne verujejo v Judeji, in da moja služba za Jeruzalem prijetna postane svetim; 32 Da v radosti pridem k vam po volji Božjej in si skupej z vami odpočijem. 33 A Bog mira bodi z vsemi vami! Amen.