Rom 9 | SloStritar | STEP | Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, to mi spričuje moja vest v duhu svetem,

‏ Romans 9

IX. Poglavje

1 Resnico govorim v Kristusu, ne lažem, to mi spričuje moja vest v duhu svetem, 2 Da imam veliko žalost in neprenehano bolečino v svojem srcu. 3 Kajti želel bi, da bi bil sam jaz preklet od Kristusa za svoje brate, kteri so mi v rodu po mesu; 4 Kteri so Izraelci, kterih je posinstvo, in slava, in zaveze, in postavodajstvo, in služba, in obljube, 5 Kteri so očetje, in od kterih je Kristus po mesu, kteri je Bog nad vsemi blagoslovljen na veke. Amen. 6 Ni pa tako, da je beseda Božja izgubljena, ker niso vsi ti Izraelci, kteri so od Izraela. 7 Tudi kteri so seme Abrahamovo, niso vsi otroci, nego: "Izaku se ti bo imenovalo seme." 8 To je, niso ti, kteri so otroci mesa, otroci Božji, nego otroci obljube računijo se za seme. 9 Kajti beseda obljube je ta: "Ta čas bom prišel in Sara bo imela sina." 10 Pa ne samo ona, nego tudi Rebeka, z enim imajoč otroke, z Izakom očetom našim; 11 Kajti ko se še nista narodila, tudi ne storila kaj dobrega ali hudega, da bi ostal sklep Božji poleg izbire, 12 Ne za voljo del, nego za voljo tistega, kteri kliče, reklo se jej je: "Veči bo služil manjšemu." 13 Kakor je pisano: "Jakoba sem ljubil, a Ezava sovražil." 14 Kaj torej porečemo? krivica je pri Bogu? Bog ne daj! 15 Kajti Mojzesu govori: "Pomiloval bom, kogar pomilujem, in usmilil se ga bom, kogar se usmiljujem." 16 To torej ni v moči ne tega, kteri hoče, ne tega, kteri ne če, nego Boga, kteri pomiluje. 17 Kajti pismo govori Faraonu: "Za to sem te obudil, da pokažem na tebi svojo moč, in da se oznani moje ime po vsej zemlji." 18 Tako torej, kogar hoče, pomiluje, a kogar hoče, trdi. 19 Porečeš mi torej; kaj se še toži? kdo njegovej volji nasprotuje? 20 Ali kdo si ti, o človek, kteri se z Bogom pregovarjaš? poreče li izdelek izdelovalcu: za kaj si me naredil tako? 21 Nima li oblasti lončar nad glino, da iz ravno tiste grude naredi eno posodo za čast, a drugo za nečast? 22 Če je Bog hotel pokazati jezo in razglasiti svojo moč, prenesel je v velikej potrpljivosti posode jeze pripravljene za pogubo. 23 In da bi razglasil bogastvo slave svoje na posodah usmiljenja, ktere je naprej pripravil za zlavo, ^{▼▼(slavo)} 24 Ktere nas je tudi poklical ne samo izmed Judov, nego tudi izmed poganov; 25 (Kakor tudi pri Oseji pravi: "Imenoval bom ne moje ljudstvo svoje ljudstvo, in ne ljubico ljubico." 26 In bode, na mestu, kjer se jim je reklo: "Niste moj narod vi, tam se bodo imenovali sinovi Boga živega." 27 Izaija pa vpije nad Izraelom: "Ko bi bilo število sinov Izraelovih kolikor morskega peska, ostanek se bo zveličal." 28 Kajti besedo je dokončeval in skrajševal v pravici, da bo besedo skrajšano storil Gospod na zemlji." 29 In kakor je najprej povedal Izaija: "Ko bi Gospod: Sabaot, ne bil pustil nam semena, kakor Sodoma bili bi postali in Gomori podobni.") 30 Kaj torej porečemo? da so pogani, kteri niso iskali pravice, dobili pravico, ali pravico, ktera je iz vere; 31 A Izrael iskajoč postavo pravice na postavo pravice ni zadel? 32 Za voljo česa? ker ni iz vere, nego kakor iz del pravice; kajti spotaknili so se ob kamen spotike, 33 Kakor je pisano: Glej, polagam v Sionu kamen spotike in skalo pohujšanja; in kdorkoli veruje v njega, osramotil se ne bo.