‏ Acts 13

Pavla in Barnabo odpošljejo kot misijonarja

1V cerkvi v Antiohiji je bilo več prerokov in učiteljev, na primer Barnaba, Simeon, ki so ga imenovali tudi “črnec”, Lukij iz Cirene, Manaen, (ki je odrastel skupaj s Herodom) in Savel. 2Ko so se ti možje skupaj postili in molili, jim je Sveti Duh spregovoril: “Oddvojite Barnabo in Savla za delo, na katero sem ju poklical!” 3Potem so se še postili in molili, blagoslovili so Barnabo in Savla ter ju poslali na pot.

Na Cipru: Prvo nasprotovanje – prvi uspeh

4Ko ju je tako Sveti Duh sam odposlal, sta Barnaba in Savel prišla najprej v Selevkijo, od tod pa z ladjo na Ciper. 5Prispela sta v mesto Salamino ter oznanjala v sinagogi Božjo besedo. Janeza Marka sta imela s seboj kot pomočnika. 6Hodila sta od mesta do mesta po celem otoku. Tako sta prišla na drugi del otoka do Pafosa. Tam sta srečala nekega Juda, ki se je ukvarjal s čaranjem. Ime mu je bilo Barjezus in sam se je smatral za preroka. 7Ta Jud je bil prijatelj z guvernerjem Sergijem Pavlom, ki je bil zelo razumen človek. Guverner je povabil Barnabo in Savla k sebi, ker je želel slišati Božjo besedo. 8Toda Elima, kot se je čarovnik imenoval po grško, je na vsak način hotel preprečiti, da bi guverner sprejel vero v Kristusa. 9Savel pa, ki se je imenoval tudi Pavel, je prodorno pogledal čarovnika 10in dejal poln Svetega Duha: “Peklenski sin, poln laži in hudobije! Nič dobrega ni v tebi! Kdaj boš končno prenehal preobračati Božjo besedo? 11Bog te bo zaradi tega kaznoval: oslepel boš in nekaj časa ne boš mogel videti.” V tem trenutku je mož oslepel. Nemočno je tipal okrog sebe in iskal je nekoga, ki bi ga vodil za roko. 12Guverner, ki je bil priča vsemu temu, se je čudil Božji sili in je začel verovati v Gospoda.

Misijonarsko delo v Antiohiji/Pizidiji

13Potem so Pavel in njegovi spremljevalci zapustili Pafos. Z ladjo so se odpeljali v Pergo v Pamfiliji, kjer se je Janez Marko ločil od njiju ter se je vrnil v Jeruzalem. 14Barnaba in Pavel pa sta sama nadaljevala pot v Antiohijo v Pizidiji. V soboto sta šla tam v sinagogo na bogoslužje. 15Potem ko so po običaju brali iz Mojzesovih knjig in iz prerokov, so jima tisti, ki so bili odgovorni za bogoslužje, poslali sporočilo: “Brata, če nas želita kaj koristnega naučiti, govorita!”

16Pavel se je dvignil, dal z roko znak, naj se umirijo in začel: “Možje, Izraelci, pa tudi vsi drugi, ki verujete v Izraelovega Boga, poslušajte me! 17Bog izraelskega ljudstva je izbral naše očake in oni so v Egiptu postali veliko ljudstvo. Z njegovo silo in močjo so zapustili Egipt. 18Štirideset let jih je potrpežljivo prenašal na poti skozi puščavo. 19Potem ko je Bog pokončal sedem ljudstev v Kanaanu, so lahko posedli to deželo. 20Kakih štiristo petdeset let jim je dajal sodnike; zadnji je bil Božji prerok Samuel. 21Ko je ljudstvo hotelo imeti kralja, jim je Bog dal Savla, Kiševega sina iz Benjaminovega rodu. Savel je vladal štirideset let. 22Potem se je Bog obrnil od njega in izbral Davida za kralja Izraelu, o katerem je dejal: ‘Našel sem Davida, Jesejevega sina, moža, ki mi ugaja. On me bo poslušal.’ 23Davidov potomec je Jezus, Rešitelj, ki ga je Bog obljubil Izraelu. 24Prišel je potem, ko je Janez pozval vse izraelsko ljudstvo, naj več ne živijo v grehu in naj se krstijo. 25Ko je bil Janez že pri koncu svojega poslanstva, je dejal: ‘Kdo pa mislite da sem? Nisem tisti, ki ga čakate. Za menoj pa prihaja nekdo, ki mu nisem vreden odvezati sandal.’ 26Vam, dragi bratje, ki ste Abrahamovi potomci in vam, ki verujete v Boga in ga častite, velja to sporočilo o rešitvi. 27Jeruzalemčani in njihovi voditelji niso razumeli, kdo je Jezus. Kljub temu so izpolnili s svojo odločitvijo napoved prerokov, ki jo berete vsako soboto. 28Kajti čeprav mu niso mogli ničesar očitati, kar bi bilo vredno smrtne kazni, so zahtevali, da Pilat obsodi Jezusa na smrt. 29Ko se je vse tako izpolnilo, kot je bilo napovedano v Svetem pismu, so ga sneli s križa in položili v grob. 30Bog pa ga je obudil od mrtvih. 31Potem se je Jezus še večkrat pokazal svojim učencem, ki so prišli z njim iz Galileje v Jeruzalem. Ti so zdaj pred izraelskim ljudstvom priče, da je Jezus Božji Sin. 32Vam zdaj oznanjamo to radostno sporočilo: Obljubo, ki jo je Bog dal našim prednikom, 33je zdaj izpolnil, ko je Jezusa obudil od mrtvih. Tako piše v drugem psalmu: ‘Ti si moj Sin. Danes sem postal tvoj Oče.’ ▼

▼Psalm 2,7; v izvirniku: Danes sem te rodil.

34Bog je v Svetem pismu napovedal, da bo Jezus vstal od mrtvih ter da ne bo strohnel: ‘Izkazal ti bom milost, ki sem jo obljubil Davidu.’ ▼

▼Izaija 55,3.

35Na nekem drugem mestu pa piše še bolj jasno: ‘Ne boš dovolil, da telo tvojega svetega Sina strohni.’ ▼

▼Psalm 16,10.

36To ni veljalo za Davida. On je umrl, potem ko je po Božji volji služil ljudem svojega časa. Pokopali so ga in strohnel je. 37Ta pa, ki ga je Bog obudil od mrtvih, ni strohnel. 38Želim, da spoznate, dragi bratje, da je Jezus tisti, po katerem ste dobili odpuščanje grehov. 39Vsak, kdor veruje vanj, bo osvobojen greha in proglašen za pravičnega – judovski zakon pa tega ne more storiti. 40Varujte se tudi, da se z vami ne bi zgodilo, kakor je zapisal prerok:

41‘Vi, ki zametate resnico!
Prebudite se iz svoje brezbrižnosti in prestrašite se na smrt.
Kajti v vašem času bom storil tako nenavadne stvari,
da tega ne bi verjeli,
če bi vam kdo pripovedoval.’ ” ▼

▼Habakuk 1,5.

42Ko sta Pavel in Barnaba zapustila bogoslužje, so ju prosili, da bi naslednjo soboto spet prišla ter da bi ponovno govorila o tem. 43Mnogi Judje in tudi drugi, ki so bili na bogoslužju v sinagogi, so spremljali Pavla in Barnabo. Apostola sta opozarjala vse te ljudi, naj nadaljujejo v Božji milosti.

Konflikt z Judi

44Naslednjo soboto so se zbrali skoraj vsi prebivalci mesta, da bi slišali Božjo besedo. 45Ko so Judje videli, koliko ljudi je prišlo v sinagogo, so bili zavidni. Ugovarjali so Pavlu in se mu posmehovali. 46Pavel in Barnaba pa se nista dala zmesti. Mirno in odločno sta govorila: “Najprej moramo vam Judom oznaniti Božjo besedo. Ker pa nočete poslušati in s tem kažete, da niste vredni večnega življenja, se zdaj obračava k poganom. 47Gospod nam je namreč zapovedal:

‘Storil sem, da boš luč vsem ljudstvom na zemlji,
da bi prinesel rešitev vsem krajem zemlje.’ ▼

▼Izaija 49,6.

”
48Ko so to slišali tisti, ki niso bili Judje, so se veselili in zahvaljevali Bogu za njegovo besedo. Vsi pa, ki so bili namenjeni za večno življenje, so sprejeli vero. 49Tako se je razširila Božja beseda tudi zunaj mesta, po vsej okolici. 50Judom pa je uspelo, da so naščuvali pobožne in ugledne žene in vplivne može v mestu proti Pavlu in Barnabi, tako da so ju pregnali iz mesta. 51Potem sta prepustila mesto njim na milost in nemilost ter sta krenila proti Ikoniji. ▼

▼V izvirniku: otresla sta prah s svojih nog.

52Učenci pa, ki so ostali v Antiohiji, so bili polni Svetega Duha in radosti.