‏ Luke 1

1Dragi Teofil! Mnogi so že poskušali zapisati vse, kar se je zgodilo pri nas, 2tako kot so izpričali očividci, ki so bili navzoči od začetka. Tem je Bog dal nalogo, da pripovedujejo sporočilo o rešitvi še drugim. 3Zato sem tudi jaz, ko sem vse od začetka poizvedel, smatral, da je dobro, da ti o vsem poročam, dragi Teofil, 4da bi vedel, da je vse, kar so ti pripovedovali o Jezusu, prav in resnično.

Janez oznanja prihod Mesije

5Ko je bil Herod kralj v Judeji, je tam živel duhovnik Zaharija. Le-ta je pripadal Abijevemu ▼

▼1. Kroniška 24,7-18.

oddelku duhovnikov, ki so službovali v templju. On kot tudi njegova žena Elizabeta sta bila iz Aronovega rodu. 6Oba sta živela tako, kot je Bogu po volji. Držala sta se vseh njegovih zapovedi in predpisov. 7Toda njun zakon je bil brez otrok, ker Elizabeta ni mogla zanositi, zdaj pa sta bila oba že priletna. 8Spet je bil na vrsti Abijev oddelek duhovnikov, da služi v templju. 9Kot je bila med duhovniki navada, so tudi tokrat žrebali, kdo naj zažge kadilo Bogu na čast. Izžreban je bil Zaharija. 10Ko je bil čas, da zažge kadilo, je zbrana množica zunaj molila. 11Naenkrat je stal na desni strani kadilnega oltarja Božji angel. 12Ko ga je Zaharija videl, se je začudil in močno prestrašil. 13Angel pa mu je rekel: “Ne boj se, Zaharija! Bog je uslišal tvojo molitev. Tvoja žena Elizabeta bo kmalu dobila sina. Ime naj mu bo Janez. 14Zelo boš vesel in srečen zaradi tega otroka, pa tudi mnogi drugi se bodo radovali njegovemu rojstvu. 15Velik bo v Božjih očeh. Ne bo pil vina niti drugih alkoholnih pijač. ▼

▼4. Mojzesova 6,1 dalje.

Še preden se bo rodil, bo napolnjen s Svetim Duhom 16in mnoge v Izraelu bo privedel h Gospodu, njihovemu Bogu. 17V duhu in moči preroka Elija bo utrl pot Gospodu, tako da bo srca očetov obrnil k sinovom in neposlušne k modrosti pravičnih – pripravil bo ljudstvo na Gospodov prihod.” 18“Ali je to sploh mogoče?” je Zaharija začuden vprašal angela. “Jaz sem star in tudi moja žena je priletna.” 19Angel je odgovoril: “Jaz sem Gabriel in stojim pred Božjim prestolom kot njegov služabnik. Po njegovem navodilu ti prinašam to radostno sporočilo. 20Ker pa mi nisi veroval, boš nem, dokler se ne zgodi, kar sem ti rekel. Tako boš spoznal, da je resnica to, kar sem ti povedal.” 21Medtem je množica zunaj čakala Zaharijo. Vsi so se čudili, ker se je tako dolgo mudil v templju. 22Ko je nazadnje le prišel ven, ni mogel govoriti. Bilo jim je jasno, da je v templju videl nekaj nadnaravnega, kar jim je z znaki poskušal pojasniti. Še naprej pa je bil nem. 23Ostal je v templju, dokler ni opravil svoje službe, potem pa je odšel domov.

24Kratek čas po tem je Elizabeta zanosila in pet mesecev se je skrivala. 25“Kako dober je Gospod,” je govorila, “ker mi je v teh dneh pokazal svojo naklonjenost. Nihče več me ne bo mogel prezirati, ker nimam otrok.”

Angel oznani Mariji Jezusovo rojstvo

26– 27Elizabeta je bila v šestem mesecu nosečnosti, ko je Bog poslal angela Gabriela k nekemu dekletu v Nazaret, mesto v Galileji. Dekletu je bilo ime Marija in bila je zaročena z Jožefom, potomcem velikega kralja Davida. 28K njej je prišel angel in ji dejal: “Bodi pozdravljena, Marija, ki uživaš tako naklonjenost! Gospod je s teboj.” 29Marija je bila zmedena in preplašena ter se je spraševala, kaj bi te nenavadne besede mogle pomeniti. 30“Ne boj se, Marija!” je nadaljeval angel. “Bog ti je prav posebno naklonjen. 31Zanosila boš in boš rodila sina. Jezus naj mu bo ime. 32Mogočen bo in imenoval se bo Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol praočeta Davida 33in večno bo vladal Jakobovim potomcem. Njegovemu kraljevanju ne bo konca.” 34“Kako pa se bo to zgodilo?” je vprašala Marija angela. “Saj sem vendar devica.” 35Angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo prišel nadte in Božja sila te bo obsenčila. Zato bo ta otrok svet in se bo imenoval Božji Sin. 36Tudi Elizabeta, tvoja sorodnica, o kateri pravijo, da ne more imeti otrok, je v šestem mesecu nosečnosti. V svoji visoki starosti bo rodila otroka. 37Bogu namreč nič ni nemogoče.” 38“Božja služabnica sem in karkoli želi, naj se zgodi z menoj,” je odvrnila Marija. “Naj bo vse tako, kot si mi dejal.” Nato jo je angel zapustil.

Marija pri Elizabeti

39Marija se je odločila, da bo kar najhitreje obiskala Elizabeto, ki je živela s svojim možem Zaharijem v majhnem mestecu v judejskem gričevju. 40Vstopila je v hišo in jo pozdravila. 41Ko je Elizabeta slišala Marijin glas, je otrok v njenem telesu od veselja poskočil in Sveti Duh jo je vso prežel, tako da je zaklicala: 42“Bog ti je naklonjen bolj kot katerikoli drugi ženi in nad tvojim otrokom počiva poseben Božji blagoslov! 43S čim sem si zaslužila, da me obišče mati mojega Gospoda?! 44Ko sem zaslišala tvoj glas, je otrok v meni od veselja poskočil. 45Kako srečna si lahko, ker si verovala. To, kar ti je Bog naznanil, se bo zgodilo.”

Marija hvali Boga in se mu zahvaljuje

46Tedaj je Marija hvalila Boga:

“Iz vsega srca slavim Gospoda.
47Bog, moj Rešitelj, je moja sreča!
48Meni, preprosti in nepomembni ženi,
je zaupal vzvišeno nalogo.
Ljudje vseh časov me bodo imenovali srečno,
49kajti Bog, ki je mogočen in svet,
je storil nekaj velikega z menoj.
50Brezmejno skrbi v svojem usmiljenju
za vse, ki se ga boje,
od roda do roda.
51Kako silna je njegova mogočna roka!
Ponosne in visoke je razsejal.
52Vladarje ruši s prestolov,
potlačene pa dviga.
53Lačne obsipa z dobrotami,
bogate pa odpravlja praznih rok.
54Kako je pomagal svojemu služabniku Izraelu!
Spominja se svoje obljube, da bo milosten.
55Tako je obljubil našim praočetom –
Abrahamu in njegovim potomcem –
da jim bo večno izkazoval milost.”
56Marija je ostala kake tri mesece pri Elizabeti, potem pa se je vrnila domov.

Janez naj mu bo ime

57Elizabeti je prišel čas poroda in rodila je sina. 58Ko so sosedje in sorodniki slišali, kako se je je Bog usmilil, so se veselili skupaj z njo. 59Čez osem dni so prišli sorodniki in prijatelji, kajti takrat naj bi otroka obrezali. Dobil naj bi tudi ime po svojem očetu: Zaharija. 60Elizabeta pa se je vmešala in rekla: “Ne tako. Ime naj mu bo Janez.” 61“Saj nihče izmed sorodnikov nima tega imena!” so nasprotovali drugi. 62Namignili so očetu in ga vprašali: “Kako naj bo ime sinu?” 63Zaharija je pokazal, da potrebuje tablico, na katero je napisal: “Janez bo.” Vsi so se čudili temu. 64Takrat pa je Zaharija spet spregovoril in je slavil Boga. 65Povsod, kjer so ljudje slišali, – pripovedovali so o tem po vsem judejskem gričevju, – so se prestrašili. 66Začudeni so se spraševali: “Kaj bo le postalo iz tega otroka? Gotovo ima Bog kaj posebnega v svojem načrtu zanj.”

Zaharija vnaprej vidi Janezovo nalogo

67Poln Svetega Duha je Zaharija, Janezov oče, pripovedoval, kar mu je Bog naznanil:

68“Hvaljen bodi Gospod, Bog Izraelov,
ker je prišel in osvobodil svoje ljudstvo.
69Iz kraljevske hiše svojega služabnika Davida
nam je poslal močnega Rešitelja.
70(To so že pred davnimi časi naznanjali preroki:)
71Rešil nas bo naših sovražnikov
in otel iz rok tistih ljudi, ki nas sovražijo.
72Bog je bil usmiljen z našimi predniki
in se spominja svete zaveze,
73prisege, ki jo je prisegel našemu očetu Abrahamu:
74da nas bo osvobodil iz rok naših sovražnikov,
in nam omogočil, da mu brez strahu služimo,
75s čistim srcem v njegovi prisotnosti
vse življenje. ▼

▼V izvirniku: V svetosti in pravičnosti.

76Ti, sin moj, pa se boš imenoval
prerok Najvišjega.
Šel boš pred Gospodom
in mu boš pripravljal pot.
77Pokazal boš njegovemu ljudstvu, da je rešeno,
ker so mu odpuščeni grehi.
78Bog nam odpušča zaradi svojega neizmernega usmiljenja.
Od zgoraj prihaja k nam njegova luč.
79Ta luč bo zasvetila vsem ljudem, ki jih obdaja noč
in smrtni strah;
povedla nas bo na pot miru.”
80Janez je rastel in postal močan v duhu. Kot mladenič se je umaknil v puščavsko samoto do tistega dne, ko je javno nastopil pred izraelskim ljudstvom.